Visokotehnološko podjetje iz Maribora SkyLabs je z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport podpisalo pogodbo o sofinanciranju investicije v nov razvojni center vesoljskih tehnologij. Skupna vrednost investicije znaša 5,688.622 evrov in vključuje gradnjo objekta, nakup sodobne laboratorijske opreme in ureditev čiste sobe, ministrstvo pa bo projekt podprlo s spodbudo v višini 2,040.601 evro.
Center nameravajo vzpostaviti v dveh do treh letih. Kot je ob podpisu pogodbe povedal Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs, je podjetje eno izmed redkih, ki so komercializacijo dosegla zgolj z izvozom vesoljskih tehnologij. Z vlogo, ki so jo oddali na ministrstvo, so se zavezali zagotoviti deset novih delovnih mest, pri čemer je Rotovnik izpostavil, da so deset novih kadrov zaposlili že v času oddaje vloge. "Cilj podjetja je, da bomo ob končanju investicije podvojili število zaposlenih."
Ni več znanstvena fantastika
Začetki SkyLabsa segajo 15 let nazaj, ko se je v laboratoriju Iztoka Krambergerja na Univerzi v Mariboru začela zgodba o vesoljski tehnologiji v mestu Maribor. Njihov prvi kupec je bila Nasa, danes pa sodelujejo predvsem z evropskimi podjetji, od Evropske vesoljske agencije do različnih sistemskih integratorjev, največjih podjetij na področju vesoljske industrije. Med temi je Rotovnik omenil OHB, Thales, Airbus, Integra. V vesolje so poslali že dva lastna mikrosatelita, tretji, Trisat-S, pa čaka na izstrelitev z nemško raketo Spectrum podjetja Isar Aerospace. Vzlet je načrtovan za četrtek ob 21. uri po našem času.
Kramberger, ki je tudi direktor inovacij pri SkyLabsu, pa je dejal, da vesolje ni več oddaljena znanstvena fantastika, temveč postaja infrastruktura prihodnosti, nevidna plast, ki podpira komunikacije, opazovanje Zemlje in vse več digitalnih storitev, od katerih smo vsak dan vedno bolj odvisni. Cilji misije so usmerjeni v delovanje baterijskega napajanja, saj želijo z večletno življenjsko dobo baterij zagotoviti potencial za misije v globoko vesolje. Na satelit so v SkyLabsu namestili miniaturne kamere, s katerimi imajo 360-stopinjski pogled na vesolje, kar jim omogoča navigacijo brez navigacijskih satelitov.
"SkyLabs razvija ključno manjkajočo plast vesoljske infrastrukture - inteligenco na krovu satelitov. Vizija podjetja je kristalno jasna, sateliti prihodnosti ne bodo več odvisni od stalne povezave z Zemljo, temveč bodo delovali kot avtonomni agenti, sposobni samostojnega odločanja in prilagajanja okolju," je pojasnil Kramberger in dodal, da se njihovo podjetje v digitalni transformaciji vesolja pozicionira kot eden ključnih gradnikov, "ne zgolj kot dobavitelj posameznih tehnologij, temveč kot soustvarjalec temeljne inteligentne plasti prihodnje vesoljske infrastrukture".
Sodelovanje univerze in gospodarstva
Tudi državni sekretar Matevž Frangež je izpostavil pomembno vlogo države pri sofinanciranju razvoja vesoljskih tehnologij. Prepričan je, da se bodo vlaganja v vesolje v prihodnjih petnajstih letih potrojila, "zato to predstavlja izjemno široko polje priložnosti za slovensko znanje in slovenske tehnologije". SkyLabs pa označuje kot najboljši možni zgled, kako je mogoče s koordiniranim pristopom, skupnim vlaganjem, znanstveno odličnostjo in podjetniško vizijo ustvarjati gospodarski preporod tega mesta in te regije.
Enake poglede deli rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, ki je dogodek označil kot simbolni prikaz pomena tesnega večletnega sodelovanja med univerzo in gospodarstvom ter dokaz izjemnega potenciala, ki ga takšno partnerstvo prinaša pri ustvarjanju višje dodane vrednosti v slovenski družbi in spodbujanju bolj uravnoteženega regionalnega razvoja.
V SkyLabsu so prepričani, da bo novi razvojni center omogočil nadaljnji tehnološki napredek, izboljšal pogoje za delo, odprl nove priložnosti za razvoj kadrov in ustvarjanje delovnih mest.
