Božičnica (oziroma zimski regres) pretresa že vse od nenadne vladne napovedi o obveznem izplačilu, najbolj v gospodarskih in obrtniško-podjetniških krogih, predvsem v večkrat poudarjenih odklonilnih stališčih združenj, ki so izpostavljala nenačrtovane stroške in negativne posledice zlasti za podjetnike in obrtnike. Še posebno v obrtni zbornici s predsednikom Blažem Cvarom na čelu so nizali tezo o predvolilnem bombončku predsednika vlade Roberta Goloba, ki pa je medtem (p)ostala bolj kot ne oguljen očitek. Bolj poglobljeno gledano se namreč zdi, da so (bile) pravzaprav kritike predvolilne poteze še bolj populistične od poteze same. Malo verjetno je namreč, da bi ravno predpisana božičnica koga pahnila naravnost v stečaj ali bistveno ogrozila njegovo poslovanje - če in kjer je tako, bi morali prečesati tudi širše vzroke in vplive na poslovanje, če to samo zaradi te obveze sploh ni več vzdržno.
(Na)graditi delavsko dostojanstvo
Kar je bilo pri odzivih iz gospodarskih in podjetniških vrst utemeljeno, je predvsem argument časovnega vidika. Napovedi obveze so bile za vsako resno, strateško načrtovanje v podjetjih ob izteku leta res pozne. Marsikdo v zasebnem sektorju je upravičeno pripomnil, da si takšno ad hoc načrtovanje odhodkov bistveno lažje privoščiš, če upravljaš javni denar. Po drugi strani pa je bilo že v izhodišču glede na pretekla leta jasno tudi, da so številna uspešna podjetja zaposlenim ob koncu leta redno izplačevala bistveno višje nagrade od uzakonjenega zneska. Takšno prakso jih tudi letos nadaljuje kar nekaj, ki božičnic ali nagrad za poslovno uspešnost, kakorkoli že skombinirajo izplačila glede na najboljše zakonske možnosti, niti niso zmanjševala, čeprav bi jih lahko. Podjetjem, ki imajo likvidnostne težave in poslujejo negativno, je vseeno omogočeno obročno in zapoznelo izplačilo.
Seveda še vedno velja utemeljena stalna zahteva, izrekana že leta, kot toliko drugih zahtev gospodarstva: da bi namreč nasploh morale biti plače bistveno manj obdavčene, kar bi bilo v korist delodajalcev in delavcev. A tudi premier Golob ima poanto, ko od gospodarstva pričakuje več posluha za zaposlene kot za politiko. Interesna skupina delodajalcev medtem v državnem svetu ni uspela s pobudo za ustavno presojo in s predlogom za zadržanje dela zakona o božičnici.
V zadnjem obdobju je kar nekaj vladnih predlogov ali že sprejete zakonodaje, ki izkazuje posluh za delavstvo. Eden teh je udeležba delavcev pri dobičku, sprejeta ob terenskem obisku v Zasavju in potem ko obstoječa ureditev v praksi ni ravno zaživela in je pri dobičku udeležen le neznaten delež delavcev. Obeta se še dvig minimalne plače, vezan na nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Ob tem se lahko spomnimo tudi preteklih podobnih opozoril iz delodajalskih vrst, kako da bo spremenjena minimalna plača usodno zarezala v poslovanje.
Z božičnico je resda nekoliko drugače, a v temelju gre za isti princip. Ta pa pomeni tudi delavstvu, sploh v proizvodnih podjetjih z nižjimi plačami, priznati vlogo v podjetju in (na)graditi delavsko dostojanstvo, sploh takrat, ko je pridelanega dovolj ali veliko. Od tod naprej ali hkrati pa seže tudi družbena odgovornost posameznega delodajalca.
