Bančni sistem konzervativen in tudi stabilen

Evropski bančni sistem je trden in zaupanja vreden, zaplet v nekaj ameriških bankah se ni prenesel v bančno okolje EU, je ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti dejal viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Splošna raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost se v Sloveniji znižuje, obeti se izboljšujejo. Bančni sistem je konzervativen in s tega vidika tudi stabilen.Povišana tveganja na nepremičninskem trgu Med tveganji so kot povišano v Banki Slovenije označili tveganje na nepremičninskem trgu. V prihodnjih mesecih bi se to tveganje lahko zmanjšalo. Na to nakazuje umirjanje cen stanovanj v drugi polovici preteklega leta, je pojasnila Damjana Iglič, namestnica direktorja oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko na Banki Slovenije. Tveganje nepremičninskega trga kljub temu ostaja visoko in nad povprečjem EU.Ocena tveganje financiranja ostaja zmerna s stabilnimi obeti. Vloge nebančnega sektorja še naprej ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank. V njihovi bilančni vsoti imajo skoraj 80-odstotni delež, kar pomeni, da je odvisnost slovenskih bank od preostalih virov dejansko nizka, je povedala Damjana Iglič.V drugih evropskih državah so banke že začele poviševati obrestne mere za vloge, pri nas "pomembnega povečanja še ni", ugotavlja Primož Dolenc. Prepričan je, da se bo v prihodnjih mesecih to zgodilo, kar bo predpogoj, da bodo komitenti spet začeli razmišljati, ali bodo imeli denar v bankah v obliki vpoglednih vlog ali ga bodo vezali za daljše obdobje.Povišano s stabilnimi obeti po oceni Banke Slovenije ostaja obrestno in kreditno tveganje. Obrestno tveganje med drugim ostaja povišano zaradi hitrega povečevanja obrestnih mer za nova posojila. Kakovost kreditnega portfelja bank po oceni Banke Slovenije ostaja dobra, a v zadnjih mesecih 2022 se kažejo znaki poslabševanja. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. "Kreditno tveganje ohranjamo na povišani ravni tudi zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov, tako v sektorju nefinančnih družb kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju," navajajo v Banki Slovenije.Banke lani z več kot pol milijarde evrov dobičkov Za dohodkovno tveganje ocena Banke Slovenije že drugo četrtletje ostaja zmerna z obeti za izboljšanje. K temu je prispevalo hitro zviševanje obrestnih mer. Neto obresti so se konec decembra povečale za 20 odstotkov, neto obrestna marža je bila zato konec leta 2022 že 1,61 odstotka, februarja je bila celo 1,8 odstotka. "Po letih zniževanja neto obrestne marže smo zdaj priča njenemu precej hitremu povečevanju," je dejala Damjana Iglič.Odpornost bančnega sistema proti tveganjem je glede solventnosti in dobičkonosnosti srednja. Banke so konec leta 2022 imele 543 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je na ravni leta 2021, je pa ta dobiček posledica neto obresti in sorazmerno nizkega oblikovanja slabitev oziroma rezervacij. Kapitalska ustreznost bank ostaja solidna. Odpornost bank z vidika likvidnosti ostaja visoka. Med tveganja za stabilnost finančnega sistema so na Banki Slovenije letos na novo dodali kibernetska tveganja in tveganja podnebnih sprememb. Kreditiranje odvisno od življenjskih stroškov Makrobonitetne omejitve za kreditiranje prebivalstva oziroma pogoji, pod katerimi banke prebivalstvu lahko odobravajo kredite, so v fazi revizije. Primož Dolenc je pojasnil, da zdaj potekajo interne razprave na to temo, nato bodo sledile razprave z bankami. To pomeni, da bodo spremembe začele veljati "v doglednem času". "Ne gre za vprašanje sproščanja ali zategovanja makrobonitetnih omejitev. Gre za to, da se postavijo zadeve na pravo mesto glede na minimalno plačo," je pojasnil Dolenc. V zadnjih letih je minimalna plača naraščala nesorazmerno glede na življenjske stroške, kar je bilo še zlasti občutno v tem letu. Tako je nastalo nesorazmerje med minimalnimi standardi, ki jih Banka Slovenije kot nadzornica želi vzpostaviti, in minimalnimi standardi za to, koliko kredita kreditojemalec lahko odplačuje. Nova pravila verjetno ne bodo več vezana na dohodek oziroma minimalno plačo, ampak bo poudarek na minimalnih življenjskih stroških.1,8- odstotna je bila neto obrestna marža februarja letos

Bančni sistem konzervativen in tudi stabilen

Darja Kocbek

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano