Datum 21. julij 2025 05:00
Kibernetske grožnje so postale vsakdanja realnost – ne le za velike korporacije, temveč za vsakega uporabnika spleta. V dobi, ko umetna inteligenca omogoča izjemne napredke, a hkrati poganja sofisticirane oblike digitalnega kriminala, postaja zaščita pred spletnimi napadi temeljna potreba vsakega podjetja. Renato Uhl, direktor podjetja Real Security, že več kot dve desetletji bdi nad razvojem informacijske varnosti v Sloveniji in širše. V pogovoru opozori, da se tehnike napadalcev razvijajo izjemno hitro – od klasičnih virusov smo prešli do umetne inteligence, ki vas lahko z glasom "uslužbenca banke" prepriča, da razkrijete podatke.
Človek ostaja najšibkejši člen, opozarja Uhl. Ne zato, ker bi bili naivni, temveč zato, ker nas tehnologija prehiteva in ker se še vedno prepogosto zanašamo na miselnost "meni se to ne more zgoditi". A v ozadju digitalnega kriminala se že oblikujejo prave industrije – hekerske skupine, državne ustanove, celo vojske, ki sistematično izvajajo napade zaradi dobička, destabilizacije ali nadzora. Po ocenah naj bi bil kibernetski kriminal že tretje največje "gospodarstvo" na svetu. Uhl poudarja, da podjetja varnost še vedno pogosto vidijo kot strošek, ne kot investicijo – in s tem tvegajo ogromno.
Pogovor odpre tudi pogled na prihodnost umetne inteligence, vključno z njeno »temno platjo«, ko UI začne sprejemati lastne odločitve, povezuje sisteme brez nadzora in postavlja pod vprašaj človeški nadzor. Kibernetska varnost je danes področje, ki ni več tehnična izbira, temveč strateška odločitev – primerljiva z osnovno infrastrukturo za poslovanje. Zato Uhl poziva k večji ozaveščenosti, izobraževanju in tudi državni podpori – zlasti z uvedbo subvencij, ki bi podjetjem pomagale pri vzpostavitvi robustnih varnostnih sistemov.
Človek ostaja najšibkejši člen, opozarja Uhl. Ne zato, ker bi bili naivni, temveč zato, ker nas tehnologija prehiteva in ker se še vedno prepogosto zanašamo na miselnost "meni se to ne more zgoditi". A v ozadju digitalnega kriminala se že oblikujejo prave industrije – hekerske skupine, državne ustanove, celo vojske, ki sistematično izvajajo napade zaradi dobička, destabilizacije ali nadzora. Po ocenah naj bi bil kibernetski kriminal že tretje največje "gospodarstvo" na svetu. Uhl poudarja, da podjetja varnost še vedno pogosto vidijo kot strošek, ne kot investicijo – in s tem tvegajo ogromno.
Pogovor odpre tudi pogled na prihodnost umetne inteligence, vključno z njeno »temno platjo«, ko UI začne sprejemati lastne odločitve, povezuje sisteme brez nadzora in postavlja pod vprašaj človeški nadzor. Kibernetska varnost je danes področje, ki ni več tehnična izbira, temveč strateška odločitev – primerljiva z osnovno infrastrukturo za poslovanje. Zato Uhl poziva k večji ozaveščenosti, izobraževanju in tudi državni podpori – zlasti z uvedbo subvencij, ki bi podjetjem pomagale pri vzpostavitvi robustnih varnostnih sistemov.