Kaj imamo v mislih, ko govorimo o evropski stanovanjski krizi? Na eni ravni gre za materialno krizo, povezano z opeko in malto: med letoma 2010 in 2023 so se stroški gradnje novih stanovanj v EU zvišali za 52 odstotkov. Na drugi ravni pa gre za krizo ponudbe in povpraševanja na trgu: število gradbenih dovoljenj v EU je v zadnjih petih letih upadlo za več kot 20 odstotkov, cene stanovanjskih nepremičnin pa so se v zadnjem desetletju zvišale za več kot 20 odstotkov.
Ta kriza je na svoji najgloblji ravni moralna, saj zadeva osnovno človeško dostojanstvo in vrednote: gre za krizo mladih brez obetov, ljudi s službo brez varnosti in ranljivih oseb brez doma. Na vseh ravneh gre za krizo, ki si je Evropa preprosto ne more privoščiti. Če bo EU rešila ta problem, ki je generacijski izziv za našo družbo in odločilni preizkus za našo demokracijo, lahko s tem uvede pozitivne in pragmatične spremembe.
V prihodnjih mesecih bom predstavil načrt za cenovno dostopna stanovanja za Evropo, v katerem bodo opredeljeni praktični koraki, ki jih lahko izvajamo skupaj, da bi vsi imeli dostop do cenovno dostopnih, trajnostnih in dostojnih stanovanj.
Najprej želimo sprostiti nov val naložb. Zagotoviti nameravamo več sredstev iz proračuna EU in revidirati pravila o državni pomoči, da bodo lahko države, mesta in regije več javnih sredstev usmerili v socialna in cenovno dostopna stanovanja.
Seveda imajo pri oskrbi s stanovanji zasebne naložbe pomembno vlogo, zagotoviti pa moramo, da te naložbe zagotavljajo stabilne donose in ne krnijo pravic naših državljank in državljanov. V ta namen bomo omogočili nove, alternativne modele financiranja, obravnavali pa bomo tudi financializacijo stanovanjskega fonda EU. Pomemben prvi korak je vseevropska naložbena platforma, ki jo pripravljamo z Evropsko investicijsko banko in drugimi finančnimi institucijami.
Naš načrt bo vključeval tudi ukrepe za zmanjšanje birokracije: nastopil je namreč čas, da pri načrtovanju, izdajanju dovoljenj in javnih naročilih odstranimo vse nepotrebne ovire. Odpraviti je treba tudi nepotrebne ovire med državami članicami. V Evropi vsako uro proizvedemo več kot 18 tisoč ton cementa. Vsako leto proizvedemo približno 170 milijonov kubičnih metrov lesa za gradbene dejavnosti. V gradbenem sektorju je zaposlenih več kot 27 milijonov ljudi: od tesarjev in zidarjev do inženirjev in električarjev. Če izkoristimo vse možnosti, ki jih prinaša naš enotni trg, lahko te vire mobiliziramo in izkoristimo njihov celotni potencial po vsej Evropi.
Ne bomo pozabili na tiste, ki jih je ta kriza najbolj prizadela, in sicer mlade, zlasti študente, in ljudi, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
V našem načrtu bodo opredeljeni tudi posebni ukrepi za podporo mestom in regijam, ki so pod pritiskom, vključno z novo zakonodajo o kratkoročnih najemih. Ta vidik je kompleksen. Oddaja drugega stanovanja ali sobe v družinski hiši gospodinjstvom prinaša dodatne prihodke. Ne smemo pa dopustiti zlorab, zaradi katerih bi bili lahko domačini izrinjeni iz svojih stanovanjskih sosesk. S trdnim, a pravičnim pristopom bomo dosegli pravo ravnovesje.
Pri tem ne bomo pozabili na tiste, ki jih je ta kriza najbolj prizadela, in sicer mlade, zlasti študente, in ljudi, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Predlagali bomo konkretne in ambiciozne ukrepe, s katerimi bomo zagotovili, da ustrezno stanovanje ne bo le privilegij za nekatere, temveč temeljna pravica za vse.
V Evropi imamo na primer mesta, ki so uspešno zmanjšala število brezdomcev, in sicer s pragmatičnimi ukrepi, ki jih je mogoče uvesti tudi drugod. Naš načrt bo omogočil širšo in lažjo izmenjavo najboljših praks, da bi lahko take in podobne rešitve delili z drugimi in jih prilagodili vsem mestom v Evropi.
To so le nekateri od stebrov našega načrta, za katere upam, da bodo postali temelji za prihodnje reševanje stanovanjskega vprašanja v Evropi. Oblikovanje te prihodnosti ne bo enostavno, a je zato še toliko pomembneje, da jo zgradimo skupaj.
Stanovanjska kriza odpira namreč temeljna vprašanja o tem, kdo smo Evropejci, kakšne so naše vrednote ter v kakšni družbi in demokraciji živimo. Čas je, da zanjo ponudimo evropsko rešitev.
