"Postoj in poglej. To je pomembno. Kdo so gospe na sliki?" je pred meseci, ko so bili washingtonski muzeji in galerije še odprti, skušal dedek zadržati vnukinjo v drugem nadstropju Nacionalne galerije portretov. Nato se je obrnil k meni, naključni priči očitnega monologa: "Otroci morajo določene stvari dojeti. Morda je še pretežko zanjo. Ampak v tem življenju ni nič podarjenega."
Deklica se je vrtela in odvračala oči od slike Nelsona Shanksa Štiri sodnice, skupinskega portreta edinih ameriških vrhovnih sodnic: Sandre Day O'Connor (1981-2006), Ruth Bader Ginsburg (1993), Sonie Sotomayor (2009) in Elene Kagan (2010). Ne, v tem življenju nič ni podarjenega. Štirje pari oči ne bi zrli s te slike, če kongres 4. junija 1919 ne bi sprejel 19. dopolnila k ustavi ZDA in če več kot leto dni kasneje, 18. avgusta 1920, 19. dopolnilo ne bi bilo ratificirano. Američankam je prineslo volilno pravico; mimogrede, Slovenke so jo dobile 25 let kasneje. V času, ko je splošna volilna pravica nekaj samoumevnega, se bolj ukvarjamo z dvomi o poštenosti, morda celo smiselnosti volitev. Na jedilniku je jed, ki se imenuje interpretacija. Pravic, prava, politike, svobode, demokracije …
V družbi, v kateri uspevajo delitve, nezaupanje in prezir, ideološki spekter vrhovnih sodnic in sodnikov postaja vse pomembnejši za vsakdanje življenje
Obiščite spletno stran brez oglasov.
