Tako nepomembna, kot je kultura pred temi volitvami v agendah vseh političnih strank, še ni bila.
V nadaljevanju:
V mandatu, ki se izteka, premier ni pošiljal prazničnih osmofebruarskih poslanic kot Janez Janša v tej vlogi pred trinajstimi leti. Takrat, ko še niso prepesnjevali Thompsonovih šlagerjev za svoje predvolilne konvencije, ko ga je bolj zanimala druga kitica Prešernove Zdravljice. Predlagali so jo za slovensko himno, ne pa sedme, ki da ne izklicuje nobene vere, boga in slovenstva, ampak same dolgočasne splošnocivilizacijske reči. Posebno "ne vrag, le sosed bo mejak" je bil moteč verz. Kaj nam je prineslo priklicevanje hudiča nad Slovence, vidimo danes, kajne?
Levica z aktualno ministrico z redko izpolnjenim, končanim mandatom ima absolutno kaj pokazati. SDS seveda temu oporeka in zatrjuje, da je bil njihov Nacionalni program kulture pod Vaskom Simonitijem nezakonito preklican. Več ali manj prostora, namenjenega kulturi v političnih programih, ni tako usodno, kot je notorična nesposobnost zlasti izrazito desne kulturne politike doumeti in na vseh ravneh upoštevati razlike med potico, kuharsko knjigo kot kulturno dediščino in vrhunsko poezijo kot enkratnim individualnim duhovnim in jezikovnim izrazom.
V nadaljevanju:
V mandatu, ki se izteka, premier ni pošiljal prazničnih osmofebruarskih poslanic kot Janez Janša v tej vlogi pred trinajstimi leti. Takrat, ko še niso prepesnjevali Thompsonovih šlagerjev za svoje predvolilne konvencije, ko ga je bolj zanimala druga kitica Prešernove Zdravljice. Predlagali so jo za slovensko himno, ne pa sedme, ki da ne izklicuje nobene vere, boga in slovenstva, ampak same dolgočasne splošnocivilizacijske reči. Posebno "ne vrag, le sosed bo mejak" je bil moteč verz. Kaj nam je prineslo priklicevanje hudiča nad Slovence, vidimo danes, kajne?
Levica z aktualno ministrico z redko izpolnjenim, končanim mandatom ima absolutno kaj pokazati. SDS seveda temu oporeka in zatrjuje, da je bil njihov Nacionalni program kulture pod Vaskom Simonitijem nezakonito preklican. Več ali manj prostora, namenjenega kulturi v političnih programih, ni tako usodno, kot je notorična nesposobnost zlasti izrazito desne kulturne politike doumeti in na vseh ravneh upoštevati razlike med potico, kuharsko knjigo kot kulturno dediščino in vrhunsko poezijo kot enkratnim individualnim duhovnim in jezikovnim izrazom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
