"Programska kategoričnost še enega redkih slovenskih politikov stare šole hkrati odpira vprašanje tradicionalnih političnih konceptov (in vrednot), seveda pa tudi vprašanje o tridesetletni naravi prehoda (tranzicije) iz monopartijskega socializma v kapitalizem in temu očitno podrejen demokratični parlamentarizem. Drugače povedano, ko je spregovoril o političnem konceptu za prihodnost socialne demokracije (SD) proti konceptu neoliberalne populistične desnice, je hkrati odprl vprašanje vloge, ki so jo tranzicijsko izpeljane stranke levice v zadnjih desetletjih imele pri (raz)gradnji javnega prostora in oblikovanju nove kapitalistične podobe Slovenije.
Pri tem je treba povedati, da so se od leta 2000 glede privatizacijskih zadev meje med 'starimi' in 'novimi' strankami precej dobro zabrisale, kapitalske vezi prepletle in da je Janševa SDS pri razgradnji javnega prostora, družbene in politične kulture okrog njega, pokazala dotlej nesluteno mero brutalnosti. Toda ... Stvari so se slednjič zgostile in prišle do točke potencialnega zloma. Te in take mejnike v popkovini dogajanja često zaznamujejo temeljne afere. V času Janševega pohoda na oblast je v interpretaciji 'levih sil' veljalo, da je mati vseh afer Janševa poosamosvojitvena trgovina z orožjem. Tokrat je Janša v dokaj neslišanem in osebno kompromitiranem slogu (z obtožbami o krivosodju) postavil tezo, da v Sloveniji pri obravnavanju kriminala obstajajo dvojna merila. Še več, da zaradi politične 'agonije' v vodstvu policije, zaradi tega, da se ne ve, kdo vodi tožilstvo in kdo policijo, pri tem pa je imel v mislih dogajanja okrog pregona Kavaškega klana, Slovenija postaja 'raj za mafijo'."
