Sanje o lendavskih Stožicah še živijo: Župan Magyar od "nekaterih državnih politikov" pričakuje lokalpatriotizem

Eden večjih napovedanih projektov v Pomurski regiji je večnamenska športna dvorana s pokritim bazenom v Lendavi, ki naj bi odgovarjala tako na potrebe športa kot družbenih dogodkov in kulturne dejavnosti. Lendavska občina je strateški projekt, sprva ocenjen na dobrih dvanajst milijonov evrov, zdaj pa na 18 milijonov, pripeljala do točke, ko ima že od konca novembra 2021 na mizi gradbeno dovoljenje. Še pred tem je investirala več kot milijon evrov za projektno dokumentacijo in nakup zemljišča, kjer naj bi dvorana, ki bo po prvotnih napovedih župana Janeza Magyarja boljša od Stožic, stala.Politično-poslovne navezeGre za zemljišče med dvojezično srednjo šolo in trgovskim centrom Eurospin, občina pa ga je leta 2021 za slabih 582 tisočakov odkupila od družbe FlawlessCode v lasti Primoža Kokota, brata nekdanjega direktorja Pošte Tomaža Kokota. Uradno iz poslovno-ekonomskih razlogov, a resnični razlogi tičijo v očitkih o političnih kadrovanjih prejšnje vlade, saj je Kokot veljal za kader SDS, poleg tega so ga spremljale obtožbe, da za imenovanje na čelo državne poštne družbe ni izpolnjeval pogojev. Tudi družba, ki je bila na javnem razpisu izbrana za izdelavo projektne dokumentacije, ta je občino v prvi fazi stala več kot pol milijona evrov - ko bo zagotovljeno financiranje dvorane, pa skupno več kot 900 tisočakov - je posredno politično povezana. Njen direktor je Bojan Purg, ki je bil konec leta 2021 imenovan za državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu, ki ga je takrat vodil minister Andrej Vizjak. Član SDS je namreč tudi Janez Magyar.Ne glede na domnevne politično-poslovne povezave, ki jih občini nekateri očitajo, pa ostaja dejstvo, da je finančna konstrukcija večnamenske športne dvorane zdaleč od zaprte. Izvedba se zaradi nezagotovitve virov financiranja pomika v leti 2024 in 2025, kolikor je razvidno iz proračunskih dokumentov, poleg tega je vprašanje, kje in kako bo občina dobila več kot 14 milijonov evrov. Toliko namreč pričakuje od države oziroma sredstev proračuna Evropske unije, dobra dva milijona pa naj bi dobili v obliki donacij, ki tudi niso pojasnjene, čeprav je mogoče špekulirati, da bi to lahko bil madžarski kapital, na katerega v tem trenutku tudi ni realno računati, saj ima Viktor Orban težave z visoko inflacijo in dostopom do evropskih sredstev. Kot je Magyar poudaril, si ne želijo, da jim projekt zaradi politike propade - in čez nekaj časa zaživi v drugem kraju. "To breme izgube bodo nosili politiki, ki so zdaj vpeti v državno politiko. Od nekaterih bi pričakoval, da so pravi lokalpatrioti in delajo za okolje, od koder prihajajo," je Magyar posredno ciljal verjetno na kohezijskega ministra Aleksandra Jevška. Ta mu prav veliko ne bo mogel pomagati, saj v novem kohezijskem obdobju 2021-2027, težkem več kot tri milijarde evrov, ki naj bi se v naslednjem mesecu že začelo izvajati, ne bodo financirani tovrstni projekti.Magyar stavi na sklad za okrevanjeMagyar pravi, da stavi na drug mehanizem - sklad za okrevanje in odpornost. Tu se vlada sooča s težavami z izpolnjevanjem ciljev, zaradi česar je Sloveniji šele nedavno Evropska komisija izplačala prvi, 50-milijonski obrok, kjer nam zdaj pripada 1,5 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Skrbnik slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je urad, ki deluje v okviru finančnega ministrstva, iz slovenskega načrta pa bo vlada precej projektov črtala zaradi domnevno preveč ambicioznih zastavljenih projektov prejšnje vlade in dejstva, da je Slovenija zaradi visoke gospodarske rasti ostala brez predvidenih 268 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ni povsem jasno, v katerem delu načrta za okrevanje in odpornost vidijo v lendavski občini priložnost. Ta je namreč sestavljen iz štirih področij: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost, na področju športa pa je moč najti zgolj predvidene naložbe za digitalizacijo športa v okviru izobraževalnega procesa in nekaj novogradenj - vadbenih površin za posamezne izobraževalne zavode. Opcija obstajajo prihajajoči razpisi za investicije v športno infrastrukturo, ki imajo podlago v lani sprejetem zakonu. Ta predvideva 150 milijonov evrov za tovrstne investicije v obdobju 2023-2027, a ni še povsem jasno, kaj bo vir navedenih investicij in koliko sredstev bo sploh razpisanih v prvi fazi.Ali občina razmišlja o morebitnem zasebnem kapitalu, ki bi bil glede na zahtevno finančno konstrukcijo verjetno nujno potreben? Magyar pravi, da za zdaj ne. Kot je torej mogoče razumeti sporočilo tiskovne konference, v Lendavi za gradnjo večnamenske dvorane, ki je danes ocenjena na skoraj 18 milijonov evrov, vse stavijo na pomoč države pri objavi primernih razpisov, pri tem pa se sklicujejo tudi na zaveze prejšnje vlade. Kako realna so ta pričakovanja, bo kmalu jasno, ob tem pa bosta piskrček pristavili še moravskotopliška in soboška občina. Tudi ti namreč načrtujeta večnamenski dvorani. Občina Moravske Toplice, ki je turistično daleč najbolj priljubljena občina v regiji, ima projekt ravno tako "ready to go" z gradbenim dovoljenjem, edina mestna občina v regiji pa dvorano predvideva v sklopu 26-milijonskega projekta ŠRC Fazanerija, ki pa je šele v začetni fazi - občina naj bi letos sprejela potreben prostorski akt, pri tem pa lahko naleti še na okoljske ovire zaradi vodovarstvenega območja. Lendavski župan poudarja, da so zgodbo o večnamenski dvorani v Lendavi začeli prvi.

Sanje o lendavskih Stožicah še živijo: Župan Magyar od "nekaterih državnih politikov" pričakuje lokalpatriotizem

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano