Gre za neobičajen pojav, saj so ti ježki po večini nagnjeni k samotnemu življenju, hkrati pa jim je ljubše bolj peščeno morsko dno. Prizor, ki jih kaže tako nagnetene na prostoru, ki za njih ni ravno idealen, pa je precej neobičajen.
Še posebej zato, ker se na takem dnu zadržujejo bolj morski ježki Paracentrotus lividus. Na tej lokaciji je bilo teh le nekaj. Zato posneti prizor prikazuje nekaj, česar strokovnjaki v tem delu Jadranskega morja nikoli prej niso videli.
Italijanski znanstveniki so zapisali, da so nekatere raziskave vsebine želodcev te vrste ježkov pokazale, da v nekem življenjskem obdobju spremenijo tudi prehranjevalne navade. Ko so mladi, po večini jedo izključno z apnenčastih alg, ki jih najdejo na peščenem dnu in med fenerogamnimi travniki. Nato pa se, ko so starejši, selijo proti skalam, kjer najdejo obilo hrane med makroalgami, delci morskih rastlin in apnenčastimi algami.
Veliko število ježkov na enem mestu je mogoče pojasniti tudi z dostopnostjo rjavih alg, ki odraslim omogočajo, da obogatijo svojo rastlinsko prehrano. Zagotovo so se te živali zbrale na enem mestu zaradi razloga, ki je povezan s hrano.

