Mnogi so prepričani, da je zima, vsaj kar zadeva svežo zelenjavo, precej turobno in dolgočasno obdobje. Pogosto se zdi, da smo v hladnih mesecih obsojeni zgolj na kislo zelje in fižol. A to je velika škoda. Kdor pozimi jedilnik skrči le na ti dve sestavini, si dela medvedjo uslugo ne le v kulinaričnem smislu, ampak tudi zdravstvenem, saj ostaja prikrajšan za izjemno dragocene hranilne snovi.

Dovolj je, da se malce ozremo v preteklost ali pokukamo na tržnice, kjer v tem času kraljuje zelenjava, ki so jo starejše generacije zelo dobro poznale. Govorimo o črni redkvi. Gre za živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 gramov sveže redkve vsebuje le borih 16 kalorij, hkrati pa se ponaša z visoko hranilno vrednostjo. V na videz neugledni črni korenini se skrivajo antioksidanti, vitamini, minerali, elektroliti in znatna količina prehranskih vlaknin.

Vitaminska bomba in zaveznik proti boleznim

Zaradi svoje sestave je črna redkev pravi balzam za prebavni sistem in odlična podpora imunskemu sistemu, saj vsebuje približno 15 mg vitamina C na 100 gramov. Zaradi bogatega nabora hranil ugodno vpliva na več sistemov v telesu, še posebej zanimiva pa je zaradi spojine sulforafan. Gre za izotiocianat, o katerem so bile opravljene številne študije, rezultati pa kažejo na njegovo vlogo pri zmanjševanju tveganja za razvoj določenih vrst raka, zlasti prostate, dojk, debelega črevesja in jajčnikov.

Znanstvene raziskave vse pogosteje potrjujejo blagodejne učinke te vrtnine na prebavo. Študije so pokazale, da lahko črna redkev pomaga pri obnovi poškodovane črevesne sluznice in zmanjšanju vnetnih procesov, nekateri izsledki pa nakazujejo, da bi lahko pomagala pri uravnavanju maščob v krvi, poroča hrvaška Slobodna Dalmacija.

Črno redkev lahko pripravimo na različne načine. Najlažje jo je uživati surovo, kot dodatek solatam, v katere se zaradi svoje hrustljavosti in izrazitega, rahlo pikantnega okusa odlično poda. Vendar pa toplotna obdelava razkrije njeno nežnejšo, sladko plat.

Od solate do francoske specialitete

Dušena, kuhana ali pečena redkev dobi mehkejšo teksturo in subtilnejši vonj, zato jo lahko dodajamo enolončnicam, zloženkam ali postrežemo kot prilogo. V različnih svetovnih kuhinjah, od skandinavske in srednjeevropske do azijske, to zelenjavo pogosto dodajajo v zdrave zelenjavne juhe, bodisi bistre ali kremne.

Naši predniki so jo pogosto dodajali k zelju ali ohrovtu, s čimer so ustvarili okusno jed na žlico, ki so jo včasih obogatili še s kosom suhega mesa. V francoski kuhinji pa se včasih pripravlja celo kot pire. S kuhanjem se namreč dovolj zmehča, da jo lahko pretlačimo v nežno, blago pikantno kremasto zmes, ki je izvrstna priloga jedem, kot sta kuhano in pečeno meso, ter predstavlja odlično in bolj zdravo alternativo klasičnemu krompirjevemu pireju.

Črna redkev prav tako dobro prenaša fermentacijo. Lahko jo vložimo podobno kot repo ali zelje, bodisi samo bodisi v kombinaciji z drugo zelenjavo, kot je korenje, in si tako zagotovimo zalogo zdravja za celo zimo.