Najnovejša raziskava hrvaških znanstvenikov razkriva zaskrbljujoče stanje na trgovskih policah. Strokovnjaki so ugotovili, da proizvajalci pogosto napačno označujejo sestavine na deklaracijah. Te napake niso zanemarljive, še posebej za kupce, ki natančno spremljajo vnos hranil. Zadeva postane še resnejša, ko ugotovimo, da so raziskovalci te nepravilnosti odkrili pri tako imenovani funkcionalni hrani. To so izdelki, ki jih proizvajalci oglašujejo na podlagi znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov na zdravje, na primer jajca, obogatena z omega-3 maščobnimi kislinami, in prehranska dopolnila.
Znanstveniki z zavoda za javno zdravstvo Dr. Andrija Štampar in drugih zdravstvenih ustanov so rezultate objavili v znanstveni študiji. Raziskovalci so v priljubljenih trgovskih verigah po naključni metodi kupili dvajset različnih vzorcev. Pod drobnogled so vzeli različne vrste kruha, konzervirane ribe, jajca, semena in prehranska dopolnila. Najpogostejše napake so odkrili pri označevanju količine maščob, nasičenih maščobnih kislin in omega-3 maščobnih kislin. Odstopanja sicer niso bila vedno v škodo potrošnika, a znanstveniki opozarjajo, da takšne napake kažejo na sistemski problem pri označevanju hrane, kar lahko predstavlja zavajanje kupcev.
Pasti pri izbiri kruha in semen
Med raziskavo so strokovnjaki natančno analizirali sestavo štirih vrst kruha. Rezultati so pokazali, da polovica vzorcev ne ustreza navedbam na embalaži. Pri dveh vzorcih so izmerili bistveno več maščobe, kot so proizvajalci navedli na deklaraciji. En kruh je vseboval 22,5 odstotka več maščobe, drugi pa kar 50 odstotkov več. Takšna odstopanja kršijo smernice Evropske unije.
Nato so raziskovalci preverili še različne vrste semen in oreščkov. Analizirali so chia semena, lanena semena, konopljina semena in orehe. Kar trije od štirih vzorcev niso ustrezali predpisom. Pravilne vrednosti so vsebovala le lanena semena. Chia semena so imela 31 odstotkov več nasičenih maščobnih kislin in 21 odstotkov več beljakovin, kot je obljubljala deklaracija. Konopljina semena so vsebovala 21 odstotkov manj omega-3 maščobnih kislin. Orehi so presenetili z vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj so jih vsebovali kar 57 odstotkov več od navedb proizvajalca.
Konzervirane ribe skrivajo največja presenečenja
Strokovnjaki so analizirali tudi konzervirane ribe. Vzeli so vzorce tune, sardin, skuše in sleda ter dimljen losos in zamrznjenega osliča. Predpisom sta ustrezala samo losos in oslič. Največja odstopanja so raziskovalci izmerili pri konzerviranem sledu. Ta izdelek je imel 50 odstotkov manj energije, 59 odstotkov manj maščob in 53 odstotkov manj nasičenih maščobnih kislin. Hkrati je sled vseboval kar 82 odstotkov več soli, kot je pisalo na embalaži. To predstavlja enega najbolj drastičnih primerov zavajanja v raziskavi.
Laboratorijska analiza tune je pokazala, da konzerva vsebuje 27 odstotkov manj maščobe od navedene vrednosti. Pri sardinah so strokovnjaki našli dvoje odstopanj. Riba je imela 26 odstotkov manj beljakovin in skoraj 43 odstotkov več omega-3 maščobnih kislin. Raziskovalci opozarjajo, da kupci ne smejo slepo verjeti niti deklaraciji pri konzervirani skuši. Izmerili so namreč 88 odstotkov manj omega-3 kislin od obljubljenih. Hkrati je skuša vsebovala 32 odstotkov več maščob in 36 odstotkov več nasičenih maščobnih kislin.
Nujen je strožji nadzor nad trgom
Pri analizi jajc so znanstveniki preverili dva različna vzorca. Eden je popolnoma ustrezal deklaraciji, pri drugem pa so ugotovili 35 odstotkov manj nasičenih maščobnih kislin. Zanimivo situacijo so odkrili pri prehranskih dopolnilih. Trije vzorci so vsebovali točne vrednosti. Pri vzorcu lanenega olja pa strokovnjaki niso mogli preveriti odstopanj. Proizvajalec namreč ni navedel količine alfa-linolenske kisline, ampak le skupno količino olja v dveh kapsulah.
Avtorji raziskave zaključujejo, da rezultati jasno kažejo potrebo po bolj sistematičnem nadzoru. Pristojne institucije morajo dosledneje izvajati regulatorne standarde in uvesti strožji nadzor kakovosti, predvsem na področju funkcionalne hrane in prehranskih dopolnil. Potrošniki se pri nakupu teh izdelkov pogosto odločajo prav na podlagi zdravstvenih trditev na embalaži. Znanstveniki poudarjajo, da točnost teh podatkov predstavlja ključen pogoj za zaščito potrošnikov in ohranitev verodostojnosti trga.
