Strokovnjak pojasnjuje, zakaj so pod Pelješkim mostom sladkovodne ribe

Ko je Josip Herceg na trnek za lignje ujel kilogramsko ribo, ni mogel verjeti svojim očem. Njegov ulov je sprožil razpravo, znanstvenik pa pojasnjuje, da to ni edini 'sladkovodni vsiljivec' v Jadranskem morju.

Ribič je postrv ujel pod Pelješkim mostom.
Ribič je postrv ujel pod Pelješkim mostom.
Marjan Pipenbaher
Datum 12. november 2025 07:38
Čas branja 2 min

Ribič Josip Herceg je med lovom na lignje pod Pelješkim mostom doživel pravo presenečenje. Namesto pričakovanega glavonožca je iz morja potegnil kilogramsko ribo, za katero se je izkazalo, da je postrv. Njegov nenavadni ulov je hitro zaokrožil po medijih in sprožil razpravo o tem, kako se je sladkovodna riba znašla sredi Jadranskega morja. Mnogi so ugibali, da jo je prinesla reka Neretva ali kakšen podzemni vodni tok.

Da bi razjasnili skrivnost, so se hrvaški mediji obrnili na znanstvenika in velikega poznavalca ribjega sveta Vladimirja Onofrija. Ta je za spletni portal Dubrovački vjesnik pojasnil, da postrvi v Jadranu niso tako neobičajen pojav, kot se morda zdi na prvi pogled. Poudaril je, da so postrv v slani vodi prvič zabeležili že davnega leta 1851, slavni ihtiolog Juraj Kolombatović pa je leta 1885 celo opisal posebno podvrsto, imenovano jadranska postrv (Trutta adriatica).

Postrvi niso edine, ki zaidejo v morje

"Čeprav nekateri mislijo, da je ta riba občutljiva na slanost, je sladkovodna postrv precej vzdržljiva. Prav tako ni tako občutljiva na temperature morja, ki so precej višje od rečnih," je pojasnil Onofri. Spomnil je tudi na primer gojenja postrvi in kasneje lososov v severnem Jadranu. Ko je v začetku leta iz kletk ušlo nekaj lososov, so mnogi panično napovedovali ekološko katastrofo, a se je izkazalo, da je bil strah odveč.

Onofri je razkril, da postrvi niso edini sladkovodni "prišleki" v Jadranskem morju. V Rijeki dubrovački so denimo naleteli na črnega somiča. "Prijatelj iz splitskega inštituta mi je potrdil, da gre za črnega somiča, ki ga tja občasno zanese reka. Ta vrsta je bila pripeljana iz Amerike in je zanimiva po tem, da tam zraste tudi do 80 kilogramov, medtem ko pri nas ostane droben in doseže največ 30 dekagramov," je povedal znanstvenik. Omenil je tudi možnost, da so nekateri somiči v morje ušli iz eksperimentalnega gojišča v Vranskem jezeru, ki je s kanalom povezano z morjem.

Med zanimivostmi Jadrana je Onofri izpostavil še vrnitev ribe hame, ki je na hrvaški obali niso videli več kot 50 let, danes pa jo uspešno gojijo na Mljetu. Gre za izjemno cenjeno morsko ribo, ki lahko zraste do dva metra in tehta sto kilogramov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kaj je največja težava v Sloveniji?
Politična kultura in integriteta.
24%
139 glasov
Korupcija.
29%
172 glasov
Revščina.
3%
15 glasov
Starajoče prebivalstvo in rodnost.
6%
33 glasov
Varnost.
1%
5 glasov
Čakalne dobe v zdravstvu.
9%
54 glasov
Pogoji za podjetništvo.
3%
17 glasov
Draginja.
4%
22 glasov
Prenizke plače.
3%
19 glasov
Obremenjenost z ideološkimi temami.
17%
102 glasov
Nekaj drugega.
2%
12 glasov
Skupaj glasov: 590
Domov
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.