Čeprav se nam v sodobnem času zdi, da je medicina premagala večino nalezljivih bolezni, ki so nekoč kosile med prebivalstvom, statistika kaže drugačno, bolj mračno sliko. Leto 2025 je bilo za Hollywood še posebej tragično, saj je svet izgubil dva izjemna talenta, pri obeh pa je bila na mrliškem listu zapisana ista, pogosto podcenjena diagnoza – pljučnica.
Val Kilmer, nepozabni Iceman, se je poslovil aprila v 65. letu starosti, oktobra pa nas je pri 79 letih zapustila še legendarna Diane Keaton. Nekoč so tej bolezni cinično rekli "prijatelj starostnikov", saj je veljala za hiter in relativno neboleč način slovesa v visoki starosti. A več kot stoletje kasneje pljučnica ostaja eden vodilnih vzrokov smrti, ne le med starostniki, temveč tudi med tistimi, katerih imunski sistem je oslabljen.
Strokovnjaki opozarjajo, da porast primerov ni naključen. Kot poroča Slobodna Dalmacija, ki povzema tuje medije, gre za infekcijo spodnjih dihal, ki prizadene drobne zračne mešičke v pljučih. Ti se napolnijo s tekočino ali gnojem, kar otežuje dihanje in lahko vodi do usodnih zapletov. V Angliji in Walesu so letos zabeležili več kot 23 tisoč smrti, povezanih s to boleznijo, v ZDA pa zaradi nje v bolnišnicah pristane več kot 1,4 milijona ljudi letno.
Ko gripa odpre vrata tihemu ubijalcu
Mnogi zmotno mislijo, da je gripa tista, ki je najbolj nevarna. Profesor Paul Hunter z Medicinske fakultete v Norwichu pojasnjuje, da gripa in pljučnica pogosto hodita z roko v roki. "Ni gripa tista, ki ubije veliko ljudi, temveč pljučnica, ki se razvije, ko si pacient še opomore od gripe," opozarja. Virus gripe namreč poškoduje sluznico dihal in drobne dlačice, ki so naša prva obrambna linija. Ko so te uničene, imajo bakterije prosto pot globoko v pljuča.
Pri starejših osebah je tveganje še večje zaradi slabšega imunskega sistema in manjše telesne aktivnosti. Starejši ljudje pogosto dihajo plitveje, kar omogoča bakterijam, da se zadržijo v pljučih. Če jih telo ne more izločiti, pride do infekcije. Zdravniki poudarjajo, da pljučnica ni ena sama bolezen, temveč skupina stanj, ki jih lahko povzročijo bakterije, virusi, glivice ali celo vdihavanje hrane. V najhujših primerih lahko vodi v sepso in odpoved organov.
Simptomi, ki jih ne smete ignorirati
Prepoznavanje bolezni je ključno, a simptomi niso vedno očitni, zlasti pri starejših. Medtem ko so klasični znaki kašelj z izločkom, vročina in bolečina v prsih, se pri starostnikih bolezen pogosto kaže bolj prikrito. Včasih je edini znak nenadna zmedenost oziroma delirij, splošna šibkost ali zgolj povišana temperatura brez izrazitega kašlja.
Dobra novica je, da bolezen ni vedno smrtna. Mnogi se z ustreznim zdravljenjem, ki vključuje počitek in po potrebi antibiotike, uspešno pozdravijo doma. Kljub temu zdravniki svetujejo preventivo. Cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam, redno umivanje rok ter skrb za zdrav življenjski slog so še vedno najboljša obramba pred tem tihim ubijalcem, ki je letos vzel preveč znanih obrazov.
