(TEST) Fordova kuga v različici z blago hibridno tehnologijo ima nekaj sodobnega, a tudi nekaj starejšega

Testno kugo je poganjal blagi turbodizelski hibrid; zelo podoben dizel poganja tudi običajno kugo, le da ima ta motor za 30 njutonmetrov in za 30 kilovatov boljše zmogljivosti, a je menjalnik zgolj samodejni in pogon le štirikolesni. Primerjava se torej ne zdi smiselna.

Vse to seveda zaradi manjšega izpusta ogljikovega dioksida in posledično porabe goriva, od tod tudi manjša motorna moč, ki pa jo takšna kuga nadomešča z razmeroma zmogljivim hibridnim delom. Celoten pogonski sklop je treba pohvaliti: z njim je mogoče naglo speljati, zaradi izjemne navorske odzivnosti (ki je zasluga hibridnega dela) pa je kuga prijetno poskočna iz nižjih motornih vrtljajev. Blaga hibridizacija ima še eno prednost: sistem stop/start deluje hipno in brez tresljajev, torej za voznika povsem nemoteče.

Jasno je, da blagi hibrid ni vsemogočen. To se v praksi pozna pri večjih zahtevah voznika pri hitrostih nad 100 kilometrov na uro, ko hitro zmanjka moči, kar je seveda treba vedeti in se na to navaditi. A vseeno, moteče lena ali počasna zagotovo ni, nekaj k temu pripomore tudi motor, ki se rad vrti v višje vrtljaje.

Tretja generacija kuge šteje slabi dve leti, kar pomeni, da je dokaj svež model na trgu. Toda kljub temu se zdi, kot da bi bila starejša; na armaturni plošči je veliko klasičnih mehanskih gumbov, kar ji s stališča ergonomije in varnosti vsekakor štejemo v prid, infozabavni sistem, ki ima povsem zadosti velik zaslon (tu gre manjši očitek predvsem na pusto grafiko), pa je pri upravljanju (pre)počasen. Škoda.

Vse drugo pa je že znano. Opazno denimo izstopa zadnja klop, ki je tretjinsko deljiva tudi na sedalnem delu in ki je v tej deljivosti tudi za kak poldrugi decimeter vzdolžno pomična, obenem pa sta naslonjali nastavljivi po naklonu v treh stopnjah. Potniki bodo daljšo vožnjo dosti bolj lahkotno prenašali, saj je tam tudi opreme kar nekaj.

Še ena lastnost odlikuje tudi ta ford: izjemna vodljivost, značaj volanskega mehanizma, odličen povratni občutek z volana, torej vožnja nasploh. Se pa v njem morda malce nerodno sedi (kar je lahko tudi le stvar okusa), predvsem pa tudi ta avtomobil težijo pomanjkljivosti pri delovanju elektronskih asistenčnih sistemov. Nič novega, bi rekli. Mešanica novega in malo manj novega z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi.