Predsednik države Borut Pahor na Brdu pri Kranju po letu 2017 zopet gosti vrh Brdo-Brioni. "Vrh je bil zelo zahteven, vendar prav zaradi tega uspešen in zelo zadovoljen sem, da smo sprejeli deklaracijo," je povedal Pahor v izjavi po koncu srečanja. Ni sicer skrivnost, je dejal Pahor, da je bilo na pogajanju tudi veliko razlik, razhajanj, povišanih tonov in kasnejših pomiritev.
Voditelji zahodnobalkanskih držav v deklaraciji skupno pozivajo Evropsko unijo, da območje Zahodnega Balkana vidi kot celoto, ne pa kot posamične države, s katerimi se Evropska komisija pogaja. Poudarjajo tudi, da je širitev Evropske unije na celoten Zahodni Balkan v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Evropske unije, je gepolitična nujnost in predstavlja glavni politični pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost. Kot je Pahor še poudaril, so v dokumentu poudarili tudi, da gre pri širitvi unije za vzajemen proces, pri čemer mora na eni strani Evropska unija pospešiti proces širitve, države Zahodnega Balkana pa pospešiti reforme.
V izjavi zaradi nasprotovanja predsednika Srbije Aleksandra Vučića sicer nespremenljivost meja na Balkanu ni omenjena. "Bilo je jasno, da lahko začnemo to debato, ki je ne bomo nikoli končali," je Pahor povedal. Zadovoljen z izkupičkom desetega vrha Brdo-Brioni pa je o deklaraciji presodil še: "To ni kompromis, ki bi bil prazen, ampak je zelo sporočilen."
"Brdo-Brijuni Process je skupna slovensko-hrvaška pobuda, ki je bila oblikovana kot gonilo političnega in celovitega razvoja v jugovzhodni Evropi ter predstavlja dopolnitev širitvenega procesa z naslavljanjem občutljivih globalnih in regionalnih političnih vprašanj," navajajo v predsedniškem uradu. Pahor je pobudo leta 2010 še kot predsednik vlade oblikoval z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in pomoči pri evropski poti držav Zahodnega Balkana. Kot poudarjajo v uradu, proces postaja reden in neposreden kanal za izmenjavo informacij z Evropsko unijo, preko katerega da je mogoče potenciale regije približati evropski ravni. Srečanja se od leta 2013 vrstijo na letni bazi, vsakič v drugi državi, tudi s posebnimi gosti. Tokrat je bil povabljen francoski predsednik Emmanuel Macron, ker pa prav v teh dneh gosti pomembno mednarodno srečanje v Franciji, se bo pridružil enemu prihodnjih srečanj.
Že predhodno je Pahor sicer izrazil prepričanje, da bo tovrstni vrh eden najpomembnejših, saj da bodo voditelji podali močno skupno sporočilo o pomenu širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan. "Če bomo v tem uspešni, bo to zame velik uspeh in nagrada za pogum, ki smo ga imeli na začetku tega procesa pred desetimi leti, ko pravzaprav večina voditeljev med seboj ni imela odnosov ali pa med seboj sploh ni govorila," je Pahor povedal že po včerajšnjem sestanku s predsednikom Hrvaške in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem.
Srečanja so se poleg Milanovića udeležili še predsedniki Albanije Ilir Meta, Črne gore Milo Đukanović, Makedonije Stevo Pendarovski in Srbije Aleksandar Vučić, predsednica Kosova Vjosa Osmani ter vsi trije člani predsedstva BiH Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić. Srbski predsednik Vučić je vrh zaradi drugih obveznosti predčasno zapustil.
