Rekreacija v naravi je nepogrešljiva komponenta dobrega duševnega in telesnega počutja. Prvi "lockdown" nas je spodbudil k ponovnemu raziskovanju matičnih občin, podobno je ponovno te dni, ko smo tudi Mariborčani hvaležni široki paleti naravnih kotičkov, kamor lahko zahajamo. Eden takšnih, ki odpira številne vznemirljive poglede na mesto, reko Dravo, Mariborsko jezero in Mariborski otok, je skalnat gozdni prostor, ki nosi ime Hudičeve skale. Te že vrsto let burijo duhove domačinov in obiskovalcev. Nekateri mestu pripisujejo tudi stičišče dobre energije, ki nas regenerira in napolni s pozitivnostjo.
Pot pričnemo v Kamnici
Hudičeve skale so lahko samostojna izletniška destinacija, nahajajo pa se na planinski poti, ki sicer vodi do Tojzlovega vrha. Gre za manj zahtevno planinsko pot, primerno tudi za družine z majhnimi otroki, saj smo z izhodiščem v Kamnici na cilju v manj kot pol ure (prehodimo pa le 130 metrov višinske razlike). Na začetku poti v Kamnici moramo zaviti v ulico mimo pošte, nakar bomo na desni opazili smerokaz za Tojzlov vrh (tri ure in 30 minut). Pot nas sprva vodi med hišami, kasneje pa strmo navzgor skozi vinograd do gozdne poti. Presenetljivi novi pogledi na mesto nas bodo prisilili, da se na krajši poti vendarle pogosto ustavimo in uživamo v razgledu. Medtem je prihod na cilj za Mariborčana, ki se je prvič znašel tamkaj, pravo presenečenje.
Nastanek Hudičevih skal strokovnjaki pripisujejo nekdaj višji legi reke Drave
"Prastaro vedenje o astronomiji"
Starejši domačini povedo, da se je Hudičevih skal od nekdaj držal sloves misterioznega nastanka in označevalca časa in prostora. Nekateri verjamejo, da se Hudičeve skale razlikujejo od naravnih skalnih formacij zaradi zanimive postavitve megalitov, ki ponazarjajo astronomsko in prostorsko matriko. Ta naj bi zajemala vse smeri neba in točke sončevega in luninega ciklusa ter ob določenih urah v dnevu projicirala nenavadne svetlobne žarke. Prav tako nekateri verjamejo, da je v Hudičevih skalah zapisano prastaro vedenje o astronomiji. Zato so posebej v prejšnjem stoletju Hudičeve skale primerjali celo s Stonehengeem. Nastanek Hudičevih skal pojasnjuje tudi urbana legenda, ki govori o nevernih Kamničanih. Te je hudič želel kaznovati, zato je iz Dravske doline dvignil mogočne skale in jih - neverne duše - želel pokončati, a ga je zadnji hip zaslepil sončni žarek. Prav tedaj je zaslišal še petelina, zato je zmeden izgubil nadzor, skale pa so mu padle na tla, kjer so ostale vse do danes.
Sredi gozda mogoči tudi ostanki školjk
Dejanski nastanek Hudičevih skal strokovnjaki pripisujejo nekdaj višji legi reke Drave, ki je ob strugi odlagala prod in pesek, ki sta se spoprijela v konglomerat. Ko je kamnina razpokala in površinsko preperela, so nastale čudovite Hudičeve skale (visoke do štiri metre), ki so razporejene v trikotniku s stranicami šestnajst metrov v smeri zahod-vzhod, petnajst metrov v smeri jug-vzhod in osemnajst metrov v smeri vzhod-severozahod. Med konglomerati so tudi tanki vložki peščenjaka in peščenega laporja, kjer se morebiti najdejo ostanki školjk in sledovi lazenja. Se želite prepričati na lastne oči?
