Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo socialnim partnerjem predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto. Določili jo bodo v začetku januarja, pričakovati pa je mogoče, da se bodo delodajalci takšnemu dvigu uprli, kot so se tudi upirali izplačilu zimskega regresa oziroma božičnice.
Po zakonu morajo delodajalci letni regres izplačati do konca junija v tekočem letu, njegova minimalna višina pa mora biti natančno tolikšna, kot je bruto minimalna plača. Letos je bila pri 1277,72 evra, če se bo napoved Mesca uresničila, bi lahko prihodnje leto znašala približno 1485 evrov, so pojasnili na ministrstvu za delo, poroča Svet24.
To pomeni, da bi se tudi letni regres dvignil za dobrih 200 evrov, saj ni obdavčen in vsak redno zaposleni ta znesek prejme v celoti na svoj račun.
Poleg tega pa minimalna plača vpliva tudi na višino zimskega regresa oziroma tako imenovano božičnico. Delodajalci jo morajo po novem izplačati do 18. decembra, znaša pa polovico minimalne plače, kar pomeni, da bi lahko konec prihodnjega leta vsak delavec prejel še dobrih 742 evrov zimskega regresa.
Ker pa so že prihodnjo pomlad nove parlamentarne volitve, je treba poudariti, da se lahko zakonodaja v tem času tudi spremeni.
Božičnica prednostno na mizi ustavnih sodnikov
Delavci morajo najpozneje danes na svoje bančne račune prejeti zimski regres v višini polovice minimalne plače oziroma 638,86 evra.
Zakon sicer delodajalcem v zasebnem sektorju, pri katerih letos oziroma do 31. marca 2026 ne bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, daje možnost, da tri četrtine zimskega regresa za letos izplačajo najpozneje do 31. marca. Delodajalci z likvidnostnimi težavami pa lahko znesek zaposlenim v celoti nakažejo z zamikom do najdlje 31. marca.
Nova pravica je močno razburila gospodarstvo, saj da bi lahko poglobila finančne težave dela podjetij. Ustavno presojo zakona so skušala delodajalska združenja najprej doseči prek državnega sveta, potem ko za to niso dobila dovolj glasov, pa je pobudo ta teden vložila skupina podjetij, ki zahteva tudi zadržanje zakona. Pobudniki so prepričani, da je država z obvezno božičnico "grobo posegla v pravice gospodarstva", med drugim v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Zmotilo jih je tudi, da je bila nova obveznost uvedena mimo socialnega dialoga.
Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je ob robu današnje slavnostne seje ob dnevu ustavnosti za medije dejal, da je zadeva za US prednostna, ker je predlagano začasno zadržanje zakonskih določb.
"Kdaj točno bomo o tem odločali, vam ne vem povedati, mogoče prve dni po novem letu," je povedal in dodal, da vedno, ko je predlagano začasno zadržanje, odločijo hitro. (STA, VA)

