Kordiševa stranka: Delavke in delavce je najbolj leva vlada prikrajšala za več kot še eno dodatno minimalno plačo

Stranka Mi, socialisti, je v DZ vložila predlog novele zakona o minimalni plači, po katerem se ne bi usklajevala le z inflacijo, temveč tudi z rastjo BDP, zgodila bi se tudi izredna uskladitev.

Miha Kordiš 
Miha Kordiš 
Robert Balen
Datum 16. december 2025 11:18
Čas branja 3 min

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v stranki, obstoječi sistem usklajevanja minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin ne sledi dejanskim socialnim in gospodarskim razmeram. "Minimalna plača je bila še pred dvema letoma praktično izenačena s pragom tveganja revščine, danes pa za njim zaostaja že za približno 50 evrov. Posledice so vidne v vsakdanjem življenju: vse več ljudi živi pod pragom tveganja revščine, narašča število prejemnikov humanitarne pomoči, povečuje pa se tudi dolgotrajno tveganje revščine. Eden glavnih razlogov za to je, da minimalna plača ne sledi več realnim stroškom preživetja," so zapisali.

Medtem ko se je minimalna plača med januarjem 2022 in decembrom 2025 zvišala za 18,9 odstotka, so se osnovni življenjski stroški zvišali še bolj, in sicer cene hrane za več kot 28 odstotkov, kruh za 31 odstotkov, meso za 21 odstotkov, stroški, povezani s stanovanji, pa za 26 odstotkov, navajajo. Obstoječi zakon o minimalni plači sicer omogoča višjo uskladitev minimalne plače, a ta možnost v praksi ni bila izkoriščena, so poudarili.

Od leta 2018 je bila tako minimalna plača ob vsakem usklajevanju zvišana le v minimalnem obsegu: januarja 2023 za 12,0 odstotka namesto možnih 19,6 odstotka, januarja 2024 za 4,2 odstotka namesto 7,5 odstotka in januarja 2025 za 1,9 odstotka namesto 3,5 odstotka. Če bi bila minimalna plača v zadnjih letih usklajevana v najvišjem dovoljenem obsegu, bi leta 2025 znašala 1430,02 evra bruto, kar je 152,30 evra več na mesec oziroma 1827,60 evra več na leto, so izračunali.

"Delavke in delavci so bili tako po zaslugi samooklicane najbolj leve vlade v zgodovini Slovenije prikrajšani za več kot še eno dodatno minimalno plačo," so prepričani.

Po njihovem predlogu bi se minimalna plača za prihodnje leto namesto za okoli 37 evrov zvišala za okoli 90 evrov. Predlagajo namreč, da bi se po novem usklajevala ne le z inflacijo, temveč tudi z gospodarsko rastjo v preteklem letu. avzemajo se še za izredno uskladitev v višini 3,3 odstotka, ki predstavlja razliko med letnima in medletnima inflacijama v letih 2023 in 2024 ter delno nadomešča zaostanek za rastjo cen v tem obdobju.

V zakon želijo vnesti še načelo, da nobena osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne. "Z neposrednim zakonskim zapisom želimo zagotoviti, da bo minimalna plača dejansko zakonska spodnja meja plačnega sistema za vse zaposlene ne glede na delodajalca. To načelo naj bi že veljalo v javnem sektorju, vendar se v praksi ne uresničuje, ker se plačni razredi ne usklajujejo z rastjo minimalne plače," so opozorili.

"Minimalna plača postavlja zakonsko spodnjo mejo plačnega sistema, s tem pa pomembno vpliva na celotno plačno strukturo. Njena rast ali zaostajanje se zato ne odraža le pri prejemnikih minimalne plače, temveč tudi pri plačah v spodnjem delu plačne lestvice," opozarjajo. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Boste pred božično-novoletnimi prazniki na dopustu?
Da.
16%
33 glasov
Samo pred božičem.
5%
11 glasov
Po božiču grem na dopust.
10%
21 glasov
Ne, bom na delovnem mestu.
22%
44 glasov
Nisem zaposlen/a.
47%
95 glasov
Skupaj glasov: 204