Lokalne volitve: Na terenu manj možnosti za blef

Potem ko smo spomladi izvolili novo sestavo državnega zbora, smo volivci pred odločitvijo, komu bomo zaupali oblast v občinah. Za 212 županskih stolčkov se bo prihajajočo nedeljo potegovalo 618 kandidatk in kandidatov, kar je bistveno manj kot pred štirimi leti. Tudi za volitve v občinske svete je situacija podobna; za 3382 mest se bo potegovalo 18.671 kandidatk in kandidatov, kar je skoraj 4000 manj kot pred štirimi leti.Porazna raven diskurzaPolitologa in strokovnjaka za lokalno samoupravo dr. Mira Hačka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani upadanje vneme za kandidature ne čudi. Tokratni padec pripisuje predvsem "porazni ravni diskurza na obeh straneh političnega kontinuuma; tako nizke stopnje politične kulture po osamosvojitvi še nismo imeli in logično je vprašanje, zakaj bi se kdo sploh želel podati v politiko in si na nek način umazal ime in sloves". Tako v politiko, po njegovem, žal ne vstopajo izrazito sposobni ljudje, ampak so takšni bolj izjema kot pravilo. Zato volivci "žal pogosto izbiramo zgolj med med tretjerazrednimi kandidati," je prepričan Haček, ki sicer poudarja, da je volivcem na lokalni ravni lažje izbirati, saj v domačem okolju kandidate praviloma osebno poznamo in "nas nekoliko težje peljejo žejne čez vodo". Tako pri izbiri, komu bomo dali glas, ocenjujemo predvsem kandidatovo minulo delo - pa naj bo to v županski vlogi ali na drugem profesionalnem področju. Posledično ne samo da smo iz volitev v volitve priča vedno več nestrankarskim županom, ampak jih je veliko ponovno tudi izvoljenih.Haček je prepričan, da bo tudi tokrat tako in napoveduje, da bo od skupno 179 županov, ki znova kandidirajo, od 75 do 80 odstotkov ponovno izvoljenih. Ob tem velja dodati, da bodo župana že v prvem krogu dobili v dobri polovici občin, saj sta v kar 58 občinah kandidata le dva, v 51 občinah pa je že pred nedeljo jasno, kdo bo občino vodil prihodnja štiri leta, saj volivci ob enem kandidatu tako rekoč nimajo možnosti izbire.Vedno je mogoče najti boljšega županaSlednje je strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovič pred kratkim v pogovoru za Večer označila za slabo, saj je "izbira ključni element demokratičnosti. Zakaj prihaja do tega, je odvisno od vsake občine, vsekakor pa ne bi rekla, da je župan tako dober, da ni mogoče najti še boljšega, kajti vedno so možnosti za izboljšave."V primerjavi s preteklimi kampanjami, ko so kandidati volivce poskušali nagovoriti z različnimi prijemi; od golaža, klobas do pečenega kostanja in tudi krepkejših besednih obračunavanj med kandidati ni manjkalo, je pa bilo tega tokrat bistveno manj. Haček meni, da je razlog za mirnejšo kampanjo pripisati tudi supervolilnemu letu, saj je bila javnost bistveno bolj fokusirana na predsedniške volitve in bližajoči se trojček referendumov. Volilna utrujenost bi, po mnenju politologa, lahko prispevala tudi k nižji volilni udeležbi, ki sicer nikoli ni bila visoka. V zadnjih osmih letih je bila od 43 do 48 odstotkov.V občinah, kjer župana ne bodo izvolili že v prvem krogu, bo drugi krog izpeljan 4. decembra. Ena od občin, kjer bodo župana najverjetneje dobili šele v drugo, je Mestna občina Maribor. Napovedi so težke, pravi: vse bo odvisno od tega, kdo bo prišel v drugi krog, in dodaja, da bo aktualnemu županu Saši Arsenoviću precej težko, "saj ima sam več neposredne konkurence kot nekdanji župan Franc Kangler". Nasprotno ljubljanski župan Zoran Janković, četudi s svojo listo ne bo osvojil večine, kot je to veljalo do zdaj, po mnenju politologa ne bo imel težav, saj ga bodo podpirali bodoči svetniki liste Gibanje Svoboda, ki da je "programsko in ideološko zrcalna slika njegove liste". Strinja pa se, da bodo lokalne volitve za Gibanje Svoboda test, kakšno bazo si je ustvarila v pol leta, prav tako pa bodo lahko izmerili, "koliko podpore lahko dobijo kandidati, ki jih GS podpira, v preteklosti pa so bili kandidati nekaj drugih političnih strank ali se predstavljali za nepolitične kandidate."V povprečju bo vsak prejel dve do tri glasovniceV povprečju bo to nedeljo vsak volivec na volišču prejel dve do tri glasovnice, saj bomo poleg župana in občinskega sveta v posamezni občini volili tudi predstavnike krajevnih ali četrtnih skupnosti. V dvajsetih občinah tudi predstavnika romske skupnosti, v petih prekmurskih in štirih obalnih občinah predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti ter člane tamkajšnje manjšinske organizacije. Absolutni rekorderji pa bodo v prekmurski občini Dobrovnik, kjer ob vseh teh dobijo še sedmo glasovnico. Ta občina je edina, kjer je večina volivcev madžarske narodnosti, zato v skladu z zakonsko možnostjo Slovenci volijo v občinski svet tudi predstavnika slovenskega naroda. V Dobrovniku je večina volivcev madžarske narodnosti, zato v skladu z zakonom Slovenci volijo v občinski svet tudi predstavnika slovenskega narodaKako glasovati Na lokalnih volitvah volivec v roke prejme več glasovnic: za župana, občinski svet, svet krajevnih ali četrtnih skupnosti ... V vsaki občini župane volimo na način, da obkrožimo zaporedno številko pred imenom kandidata, ki je naš favorit. Občinske svetnike volimo, odvisno od občine, po večinskem oziroma proporcionalnem sistemu. Pri slednjem prav tako obkrožimo zaporedno številko pred imenom liste, na glasovnici pa lahko enemu od kandidatov na istoimenski listi damo tudi preferenčni glas, če zaporedno številko, pod katero je zapisan, zapišemo v posebno okence na glasovnici. Če tega ne storimo, gre glas avtomatsko prvemu na listi. V občinah, kjer se svetnike voli po večinskem sistemu, je v volilni enoti določeno, koliko kandidatov lahko obkrožite, kar je tudi jasno zapisano na glasovnici. Primer: če ima vaša volilna enota dva člana v občinskem svetu, lahko obkrožite največ dva kandidata in ne več, sicer je glasovnica neveljavna. Zato je pomembno, da si navodila na glasovnici preberete, pravi direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko.

Lokalne volitve: Na terenu manj možnosti za blef

Urška Mlinarič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano