Milanović ob koncu Pahorjevega mandata: "Ti si svoje napravil, mi bomo nadaljevali"

Na enajstem vrhunskem srečanju pobude Brdo-Brioni so voditelji vseh držav Zahodnega Balkana skupaj s sopredsedujočima pobudi, slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem, dorekli sklepe vrha zasedanja, med katerimi so Evropsko unijo pozvali k hitrejšemu širitvenemu procesu in se zavzeli za podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini do konca tega leta.Prav tako so se strinjali, da prebivalci celotne balkanske regije dobijo brezvizumski režim vstopa v EU (takšen status doslej še ni bil podeljen zgolj Kosovu). Med sklepi se je našel tudi poziv Evropski uniji, naj pomaga pri blaženju posledic ekonomske in energetske krize, prav tako pa tudi zaveza voditeljev, da bo zanje dialog ostal edini način razreševanja sporov.Da je bilo možno srečanje zaključiti s temi sklepi, je predsednik Pahor označil za uspeh, saj je v pripravah vrha prihajalo do različnih pogledov predvsem glede hrvaških zahtev. Zaradi različnih razhajanj je po Pahorjevi oceni grozilo, da morda ne bo srečanja, deklaracije ali sklepov vrha. Pokazale so se velike razlike, a smo jih pustili ob strani, je bil zadovoljen Pahor, ki je pogovore, na katerih so poskušali iskati skupne točke, opisal za konstruktivne in olikane.Prišli so vsi voditelji iz regijeKot je na tiskovni konferenci pojasnil hrvaški predsednik Milanović, si je želel, da se v sklepni deklaraciji omenjajo enakopravne pravice vseh treh konstitutivnih narodov v BiH. Moja dolžnost je bila, da to predlagam, je dejal Milanović. A za to ni bilo soglasja v Sarajevu. Zato so slednjič bili sklepi zasedanja, o katerih je vladalo strinjanje, ne pa tudi sklepna deklaracija.Kljub zaostrenim razmeram v regiji in medsebojnim razhajanjem so se vrha Brdo-Brioni udeležili vsi voditelji iz regije. Pred začetkom plenarnega zasedanja sta Pahor in Milanović sprejela goste: albanskega predsednika Bajrama Begaja, vse tri člane predsedstva BiH Željka Komšića, Milorada Dodika in Šefika Džaferovića, črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, kosovsko predsednico Vjoso Osmani, predsednika Severne Makedonije Steva Pendarovskega in srbskega predsednika Aleksandra Vučića.To je bil sicer zadnji vrh Brdo-Brioni predsednika Boruta Pahorja, ki zaključuje svoj mandat. Ti si svoje napravil, mi bomo nadaljevali, se je Milanović zavzel za nadaljevanje procesa Brdo-Brioni tudi po jesenski zamenjavi na predsedniškem mestu v Sloveniji.Vučić: Srbija in Slovenija imata odlične odnosePredsednik Srbije Aleksandar Vučić je po poročanju STA na tiskovni konferenci po srečanju vrha voditeljev pobude Brdo-Brioni poudaril, da imata Srbija in Slovenija odlične odnose, četudi Ljubljana priznava Kosovo. V pogovoru z novinarji na Brdu pri Kranju je Vučić med drugim dejal še, da prebivalci Srbije večinsko nasprotujejo vstopu v Evropsko unijo, pri čemer je ravno Kosovo navedel kot enega od ključnih razlogov za takšno javno razpoloženje.Kot je dejal, imajo trenutno vsi polna usta teritorialne integritete Ukrajine, medtem ko je bila srbska teritorialna integriteta povožena. Kot je pojasnil, ljudje v Srbiji te hinavščine ne morejo sprejeti, a dodal, da upa, da bodo v bodoče ljudje znali prepoznati interes države in ga ločiti od čustev.Na poizvedovanja novinarjev glede njegove nedavne izjave, ko je po srečanju s Pahorjem v Beogradu na vprašanje o morebitni vpeljavi sankcij proti Rusiji odgovoril, da tega ne more storiti, ko pa Rusija - v nasprotju s Slovenijo - ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, je Vučić dejal, da je šlo za retorični odgovor.Ne silite nas, da vriskamo od sreče, da skačemo do neba, ker je nekdo priznal Kosovo, je pripomnil Vučić in dodal, da je vse ostalo odlično, kar se tiče odnosov s Slovenijo, ki jih je za označil za prijateljske. Pri tem je še poudaril, da trgovinska izmenjava med državama narašča. Ne silite nas, da vriskamo od sreče, da skačemo do neba, ker je nekdo priznal KosovoPobuda je pridobila potencial sprave Dr. Faris Kočan, Center za mednarodne odnose na FDV: Proces Brdo-Brioni je izjemno pomembna pobuda, ki ima tako regionalni kot širši, evropski pomen. Regionalnega zato, ker predstavlja multilateralno platformo za voditelje zahodnobalkanskih držav, da sedijo za isto mizo s skupnim ciljem članstva v Evropski uniji. In širšega evropskega zato, ker izpodbija prevladujočo predpostavko, da države zaradi težavne preteklosti niso zmožne nikakršnega sodelovanja. V tem kontekstu je treba razumeti tudi sam proces, ki je med drugim postavil temelje za tako imenovani berlinski proces. Gre torej za enega izmed večjih uspehov slovenske zunanje politike, ki območje zahodnega Balkana tudi sicer opredeljuje kot strateško prioriteto. Četudi je bil temeljni cilj pobude približevanje regije Evropski uniji, pa je ta pridobila potencial sprave v kontekstu odziva na non-paper o morebitnih spremembah meja na Balkanu. Vseeno pa gre pri tem vidiku bolj za to, da je vprašanje nedotakljivosti državnih meja eno izmed temeljnih mednarodnopravnih načel. Ima pa pobuda potencial za prispevanje k spravi ravno v tej luči prek utrjevanja mednarodnopravnih načel in tudi evropskih vrednot, ki jih s pobudo Brdo-Brioni ponotranjajo politične elite. Če pobuda Brdo-Brioni krepi načelo dobrososedskih odnosov, je prispevala pomemben kamenček v kompleksen mozaik odnosov v regiji. V tem smislu jo je treba tudi razumeti kot okvir za ustvarjanje funkcionalnega partnerstva med zahodnobalkanskimi državami za skupni cilj članstvo v EU na eni strani in na drugi krepitev vizije, da Evropska unija regijo pojmuje kot skupno enoto, ko govorimo o končnem članstvu s tako imenovano paketno širitvijo.

Milanović ob koncu Pahorjevega mandata: "Ti si svoje napravil, mi bomo nadaljevali"

Aleš Gaube, Dnevnik

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano