Letališče Edvarda Rusjana Maribor po pričakovanjih beleži vse nižje številke: letos so našteli 9912 premikov zrakoplovov in prepeljali le še 2897 potnikov in nič tovora. Kot je znano, je mariborsko letališče v upravljanju državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI). Infrastrukturno ministrstvo Jerneja Vrtovca ji je te dni podaljšalo opravljanje storitev upravljanja drugega največjega mednarodnega letališča v državi do sprejetja trajne rešitve za obratovanje letališča oziroma najkasneje do 31. decembra 2023.
Koncesija, podaljšanje letališke steze in lastništvo zemljišč
Na vprašanja Večera, kako daleč so s postopki za oživitev mariborskega letališča, so nam z ministrstva za infrastrukturo odgovorili: "Načrtujemo pridobitev novega dolgoročnega upravljavca Letališča Edvarda Rusjana Maribor. V ta namen smo marca letos opravili predhodni javni poziv promotorjem, trenutno pa pripravljamo osnutek Uredbe Vlade RS - Koncesijskega akta z ustreznimi prilogami s področja javnih financ (dokument identifikacije investicijskega projekta). Predlog uredbe je pripravljen za medresorsko usklajevanje. Po sprejemu uredbe bo mogoče izvesti postopke za izbor upravljavca letališča." Tako pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da vzporedno nadaljujejo pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za podaljšanje letališke steze in urejajo lastništvo zemljišč na območju letališča. Ob čemer so stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in obravnave študije variant v redakcijskem usklajevanju med okoljskim in infrastrukturnim ministrstvom.
Uredba o DPN bi tako lahko bila nared konec prihodnjega leta. Nezavezujočo ponudbo naj bi v roku oddali trije promotorji. Kdo so to in kakšne namene imajo, pa na ministrstvu za zdaj ne razkrivajo.
Občina bo pri zemljiščih pomagala
Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica, v katero sodi celotno območje letališča Edvarda Rusjana, je včeraj povedal, da bodo podprli vsa prizadevanja države za oživitev letališča, ki v zadnjih letih životari: "Tako kot doslej smo pripravljeni državi in resornima ministrstvoma pomagati pri vseh potrebnih postopkih tako na področju zemljišč v bližini letališča kakor tudi pri pri izvedbi prostorskih načrtov. Menimo namreč, da je za boljšo prihodnost letališča nujno podaljšati letališko stezo s sedanjih 2500 metrov na 3300. Nikakršna drugačna rešitev ne bi bila zanimiva za logistični letalski sektor, na katerega stavimo."
Spomnimo, da je minister Vrtovec ob robu Večerovega izbora najboljših podjetij v Podravju napovedal objavo razpisa za izbiro koncesionarja, ki bi upravljal mariborsko letališče. Dodal je, da brez spremembe DPN, ki bi omogočal podaljšanje letališke steze, strateških investitorjev ne bo. Bolj kot na oživitev potniškega prometa na infrastrukturnem ministrstvu stavijo na logistična podjetja. "Glede na to, da na tem območju že stoji obrat Magne, postavitev logističnega centra ne bi pomenila nič slabega za okolje," je takrat še menil Vrtovec. Dodal je, da je vlada potrdila idejne zasnove tako imenovanega smart huba, ki bi lahko prepričal investitorje.
Država toži Kitajce, ti pa tožijo njo
Še prej bodo morali z nekdanjimi najemniki, družbama Aerodrom Maribor in Aerodrom nepremičnine, ki sta v lasti nekdanjih kitajskih vlagateljev, rešiti štiri pravdne zadeve. Država je že lani vložila tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti po najemni pogodbi in za zavarovanje terjatve zaradi oddelitve družbe Aerodrom nepremične iz družbe Aerodrom Maribor. Narok za glavno obravnavo je bil razpisan novembra letos, a je bil prestavljen. Poleg tega teče postopek za razlastitev kitajskih vlagateljev na zemljiščih, ki so vitalnega pomena za delovanje letališča. Neuradno bo razlastitev v vsakem primeru izvedena, potem bo možna le še pritožba na znesek, ki ga bo ponudila država. Na drugi strani so predstavniki kitajskih vlagateljev vložili tožbo za izbris vknjižbe služnostnih pravic v zemljiški knjigi. Na ljubljansko sodišče pa so vložili tožbo za odškodnino, s katero od države zahtevajo vračilo plačanih najemnin in za domnevno izgubo dobička.
Sicer je imela država od prekinitve najemne pogodbe s kitajskimi vlagatelji od julija 2019 za 3,15 milijona evrov stroškov, od tega 713.000 evrov v letu 2019, lani 1,49 milijona evrov, do konca septembra letos pa 950.000 evrov. Del teh stroškov so lahko poravnali s prihodki letališča, ki so znašali skupaj 870.000 evrov. Kljub temu se je državi izplačalo nameniti proračunska sredstva za obratovanje mariborskega letališča, saj bi morala, če to ne bi obratovalo vsaj do 11. novembra letos, vračati 10,5 milijona evrov evropskega denarja, ki ga je porabila za gradnjo novega potniškega terminala in obnovo starega.
Slovenija z največjim upadom letov in potnikov
Izbruh pandemije covida-19 je močno prizadel letalsko industrijo. Po napovedih mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA bodo letošnji skupni prihodki svetovnih letalskih družb v primerjavi z letom 2019 nižji za okoli 46 odstotkov. Zadnje odpovedi letov zavoljo nove virusne različice omikron pa bodo te številke le še poslabšale, kakor tudi napovedi za prvo polovico leta 2022.
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat še kažejo, da je lani v Evropski uniji letelo 277 milijonov potnikov, kar je za 73 odstotkov manj kot leta 2019. Največji padec je utrpela Slovenija, kjer se je skupno število potnikov znižalo za 83 odstotkov. Sledita ji Slovaška in Hrvaška.
Najprometnejše letališče je bilo pariško letališče Charlesa De Gaulla, prek katerega je potovalo 22 milijonov potnikov. Na drugem mestu je amsterdamski Schiphol (21 milijonov potnikov), na tretjem frankfurtsko letališče (19 milijonov potnikov). Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana se je z 288.000 potniki uvrstilo na 147. mesto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
