Poslanci državnega zbora so danes s 47 glasovi za in nobenim proti potrdili zakon o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije. Dušan Stojanovič iz Svobode je v imenu predlagateljev dejal, da zakon, ki se bo začel uporabljati leta 2028, temelji na ideji državo in njene storitve približati ljudem. "Zakon omogoča, da se del enostavnejših upravnih opravil opravi in izvede pri poštnih okencih," je še pojasnil poslanec. Pošta ima po njegovih besedah skoraj petkrat več poslovalnic kot upravne enote in je zato ljudem bolj dosegljiva. Med cilji zakona, ki ga je Golobova vlada spravila pod streho še pred koncem mandata, so razbremenitev upravnih enot pri rutinskih opravilih, s čimer se bodo lahko tamkajšnji zaposleni posvetili zahtevnejšim zadevam, pri katerih nastajajo zaostanki.
Pošta bo lahko recimo izvajala prijavo na teoretični in praktični del vozniškega izpita, lahko bo izpeljala postopke glede parkirne karte za invalide in omogočila tudi osebno dopolnilno delo (vrednotnico za osebno dopolnilno delo). Za izvedbo nalog na Pošti bo po Stojanovičevih ocenah letno potrebnih okoli 1,2 milijona evrov za dodatne stroške dela, poleg tega pa še okoli 200.000 evrov za prilagoditve informacijskih sistemov.
Medtem ko je poslanec Svobode Jure Lep na prehodnem odboru DZ za gospodarstvo, ki je prav tako podprl zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, izpostavil: "Ključna prednost predloga zakona je, da država ne ukinja upravnih enot in ne umika njihovih pristojnosti, ampak sistemu dodaja dodatno kapaciteto za opravljanje enostavnejših nalog. Upravne enote bodo iste naloge izvajale še naprej, kar pomeni, da gre za sočasno izvajanje in večjo fleksibilnost samega sistema," je pojasnil Lep.
Med konkretnimi nalogami je izpostavil še sprejetje vlog in preverjanje istovetnosti pri izdaji sredstev elektronske identifikacije ter pri kvalificiranih potrdilih. V naslednji fazi naj bi Pošta prevzela tudi naloge svetovanja in podpore državljanom pri osnovni uporabi digitalnih javnih storitev. Sistem bo po Lepovih pojasnilih deloval na podlagi podzakonskih aktov in pogodbenih razmerij, kjer se bodo konkretneje uredili normativi, obseg storitev, način plačila in operativni procesi. "Plačilo bo vezano na dejansko opravljanje storitev po normativih, pavšalni zneski niso predvideni in ne pridejo v poštev," je dodal.
Da sprejetje zakona ne bo v ničemer vplivalo na dodatne obveznosti državljanov, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. "S širitvijo te mreže jim bo samo omogočil večjo dostopnost, še posebno v krajih, kjer ni upravnih enot. V manjši meri se lahko predvideva tudi ciljna razbremenitev nekaterih poslovnih procesov na samih upravnih enotah," je dejal. Podporo zakonodajnemu predlogu sta izrazila tudi državna sekretarja na ministrstvih za digitalno preobrazbo in za infrastrukturo Miroslav Kranjc in Andrej Rajh. Da je predlagani zakon dober, potreben in z vidika ohranjanja mreže poštnih poslovalnic koristen, menijo v Slovenski zvezi sindikatov - Alternativi, ki v pretežni meri združuje sindikate v podjetjih v delni ali večinski lasti države.
