Menim, da je bilo v konfliktu med Rusko federacijo in Ukrajino kršenih obilo mednarodnih zavez, pogodb in memorandumov. Predvsem menim, da gre za kršenje Ustanovne listine OZN, kršenje memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994, s katerim sta se Ruska federacija in Ukrajina dogovorili, da se Ukrajina odpove jedrskemu orožju v zameno za ozemeljsko celovitost, vključno s Krimom, in obojestransko kršenje sporazumov iz Minska. Ker menim, da gre v tem konfliktu za kršenje mednarodnega prava, se nam tudi v tem primeru ponujajo pravna sredstva, kot so mediacija, arbitraža ali sodišča. Ker so stališča Ruske federacije in Ukrajine daleč vsaksebi, menim, da mediacija in arbitraža ne prideta v poštev. Preostane nam samo mednarodno sodišče, ki je že podalo svojo odločitev.
OZN, Evropska komisija, Evropski parlament, Evropsko kazensko sodišče, Vlada RS, Državni zbor RS so že obsodili agresijo Ruske federacije. Kot mediatorji v tem sporu so se že preizkusili Turčija, Kitajska, Indonezija, Katar in nazadnje tudi Viktor Orban, ki je poskušal animirati tudi kandidata za predsednika ZDA, gospoda Trumpa. Rezultati so minimalni. Gospod Kučan predlaga še kakšnega mediatorja ali odposlanca tipa Orban iz Slovenije ali EU, da bi upravičili verodostojnost Slovenije ali EU.
Slovenci in slovenski politiki smo se večkrat ponudili pri reševanju sporov na Balkanu s pobudo Brdo-Brioni in mednarodnimi konferencami. Vsi ti spori presegajo slovenske dimenzije in posredovanja niso obrodila pričakovanih rezultatov.
Menim, da tudi rusko-ukrajinski spor presega slovenske dimenzije. Sami imamo še vedno odprtih kar nekaj domačih izzivov iz bližnje preteklosti, med levimi in desnimi in med slovenskimi politiki, ki jih do danes še nismo dostojno rešili in zgladili in bi se jim morali bolj posvetiti.
Jordan Kodermac, Solkan
