Sodni svet je na seji, ki je bila v torek, izglasoval, da predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću z 31. decembrom letos preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča. Sklep je sodni svet sprejel z devetimi glasovi za in enim proti, enajsti član sodnega sveta Andrej Ekart pa se je iz obravnave te točke izločil zaradi osebnih razlogov in tesnega sodelovanja z Đorđevićem v okviru sodniškega društva.
Đorđević bo tako opravil približno polovico svojega predsedniškega mandata na čelu vrhovnega sodišča. Gre sicer za običajni postopke, so pojasnili v sodnem svetu, glasovanje pa je bilo potrebno, ker je v teku, pravzaprav že proti koncu izbira novega predsednika vrhovnega sodišča. Kandidata pa sta Marjeta Švab Širok in Damjan Orož. Na občni seji vrhovnega sodišča sta oba dobila (enako) podporo, sodni svet pa je podprl Oroža. Zdaj je na vrsti ministrica, da ga predlaga v imenovanje državnemu zboru.
Je pa bil v minulih dneh Đorđevićev mandat izpostavljen tudi ob sprejemanju zakonodaje s področja sodne reforme. Poslanka Svobode Lena Grgurevič je na seji odbora za pravosodje, ki je prejšnji teden odločal o ustreznosti treh zakonov s področja sodstva in enega s tožilskega področja, z amandmajem predlagala, predsedniku vrhovnega sodišča sodniška funkcija preneha z iztekom mandata, in ne že z dnem upokojitve oziroma ko dopolni 70 let, kot to sicer velja za sodnike rednih sodišč. Da gre za dopolnilo, vloženo le zato, da se na vrhu vrhovnega sodišča obdrži predsednik Miodrag Đorđević, so opozorili poslanci SDS. Grgurevič je sicer ta očitek zavrnila, poudarila je, da se ji zdi nedopustno, da lahko predsednik republike, varuh človekovih pravic ali poslanci opravljajo funkcijo "do stotega leta", ne pa tudi sodniki. Člani odbora dopolnila niso potrdili, so pa bili jasni, da je treba razmisliti o dvigu upokojitvene starosti za sodnike, zato je amandma, ki bi morebiti Đorđeviću omogočil dokončanje predsedniškega mandata, še pričakovati v okviru plenarne seje že prihodnji teden. Predvsem takrat bodo namreč poslanci že imeli pred seboj štiri zakone, ki naj bi prinesli sodno reformo, katere glavni cilj je eno sodišče na prvi stopnji – okrožno, in zato tudi enovit sodnik na prvi stopnji.
