Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v pogovoru za Siol dejala, da so na ministrstvu pripravili nov predlog reševanja sodniških plač v obliki interventnega zakona, s katerim bi sodnikom zagotovili dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. Ta znesek je sicer višji od 600 evrov, kolikor je sodnikom v začetku leta obljubil premier Robert Golob, a se je kasneje izkazalo, da tega dodatka sodnikom zakonito ne morejo izplačati. In višji je tudi od zneska, ki so ga kot zadnji predlog dodatka v višini 577,73 evra sodniki dobili na mizo konec novembra.
Dominika Švarc Pipan je za Siol pojasnila, da so med usklajevanjem s sodstvom, tožilstvom in ministrstvom za javno upravo sklenili, da s prvotnim zneskom ne bi odpravili plačnih nesorazmerij med sodniki in funkcionarji preostalih dveh vej oblasti, zato so višino dodatka popravili na tisoč evrov bruto. "To je, kar je jasno nakazalo tudi ustavno sodišče, prava razlika med najslabše plačanim sodnikom in najslabše plačanim poslancem," je pojasnila pravosodna ministrica.
Predlog interventnega zakona s tem zneskom je, tako ministrica, že pripravljen in ga lahko vlada kadarkoli vloži v državni zbor. A ministrica Švarc Pipan je ob tem dodala, da za zdaj v koaliciji ni podpore tej rešitvi, ker jo namreč mnogi dojemajo kot parcialno urejanje za eno poklicno skupino, torej za sodnike in tožilce.
Da se boji, je sicer še povedala ministrica Švarc Pipan, da državo v primeru neizpolnitve ustavne odločbe glede sodniških plač čakajo še veliko težje finančne posledice. V Slovenskem sodniškem društvu namreč v primeru neizpolnitve ustavne odločbe pripravljajo kolektivno tožbo, s katero bodo zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah sodnikov za pet let nazaj. Po oceni ministrice je pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče odločilo, da gre pri sodniških plačah za neustavno situacijo. Zato praktično ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi, ki bo nato morala poravnati obveznosti še za pet let nazaj, skupaj z obrestmi, je poudarila.
O predlogu zakona ne vedo nič
"V posvetovalni skupini za izboljšanje položaja sodnikov, ki jo je ustanovil predsednik vrhovnega sodišča in je sestavljena iz članov Slovenskega sodniškega društva, Sodnega sveta in predstavnikov sodišč, predloga za zvišanje sodniških plač za 1000 evrov bruto, ki ga omenjate, nismo prejeli in smo zanj izvedeli zgolj iz medijev, zato o njem nismo razpravljali," je na vprašanje, kaj menijo o novi rešitvi pravosodne ministrice, za Večer dejal Andrej Ekart, vodja posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodnikov.
Premier Robert Golob je sicer v ponedeljkovem intervjuju za TV Slovenija dejal, da se je v preteklosti naučil, da "ne glede na to, ali je bila neka skupina, v tem primeru sodniki, v preteklosti zapostavljena, če ne rešimo celotnega javnega sektorja naenkrat, do rešitve ne moremo priti. Sprejel sem svojo lekcijo in ne rešujemo več parcialno stvari, pogajanj v javnem sektorju. Vsa pogajanja potekajo v paketu in takrat, ko se bomo o vsem dogovorili, bomo tudi lahko začeli izvajati reformo, v tem primeru plačno." Na vprašanje, ali torej ustavna odločba glede sodniških plač ne bo imela prednosti pri reševanju, je dejal, da so sodniki dobili svojo prednost, saj je bil steber sodstva najprej izpogajan še pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik. A da je izvedba tega pogojena z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati. "Pomembno je, da z vsemi uskladimo celoten paket, in šele takrat se lahko dogovori začnejo izvajati," je še dejal premier.
Spomnimo sicer, da so sodniki, če odločba ustavnega sodišča ne bo realizirana do 3. januarja prihodnje leto, za 4. januar napovedali protestne shode sodnikov.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je pojasnila, da so v društvu prejeli pozitivno mnenje Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani glede mogočih tožbenih zahtevkov sodnikov in intenzivno proučujejo različne možnosti. Ena je vložitev kolektivne tožbe, o čemer bodo javnost v primeru njene vložitve pravočasno obvestili, je dejala.
