Svarijo pred umetno inteligenco

V koaliciji slovenskih civilnodružbenih organizacij Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenije, Zavod Krog, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Zavod Emma in Državljan D ter nekatere tuje nevladne organizacije opozarjajo na trenutne predloge akta o umetni inteligenci in na sporna določila uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok. Če bi evropski zakonodajalci omenjeni uredbi, ki sta zdaj v zakonodajnih postopkih, sprejeli v sedanji obliki, bi bila med drugim kršena pravico do svobode in varnosti, zasebnega in družinskega življenja ter varstva osebnih podatkov, opozarjajo.Tehnologija za prepoznavo čustev ni znanstvenaUrša Regvar s PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je dejala, da akt o umetni inteligenci postavlja tujce, prosilce za mednarodno zaščito in druge migrante v bistveno slabši položaj kot državljane EU, saj dovoljuje uporabo širšega nabora umetnointeligenčnih sistemov v postopkih, v katerih ti znajdejo. Problematični so denimo sistemi za prepoznavo obrazov, tehnologija za prepoznavanje čustev in detektorji laži. "Pri tem je tudi problem netransparentnost, saj ni nujno, da so posamezniki seznanjeni z uporabo umetnointeligenčnega sistema v postopku, v katerem so," še pravi.Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije je v zvezi s tehnologijo za prepoznavo čustev pojasnila, da se ta ne more kategorizirati kot znanstvena. Izkazalo se je namreč, da je ta sistem veliko bolj zanesljiv na belopoltih moških kot na ženskah, še najmanj pa na ženskah druge barve polti. Mikroreakcije so namreč pogojene kulturno in tudi s travmami ljudi.Nevladniki so torej mnenja, da bo uporaba umetnointeligenčnih sistemov vodila še v večjo kriminalizacijo in preganjanje prosilcev za mednarodno zaščito ter neregularnih migrantov in poglobila diskriminatorno obravnavo tujcev, ki zaprošajo za vizume in dovoljenja za prebivanje.Nedolžna slika bi postala obremenilni materialKljub pozitivnim elementom je sporna tudi uredba za preprečevanje spolne zlorabe otrok. Ella Jakubowska iz Evropskega združenja za digitalne pravice (EDRi) je posvarila: "Ta osnutek EU zakonodaje bi dal korporacijam, ki upravljajo s platformami, moč, da vohljajo po naših zasebnih klepetih brez kakršnega koli suma, da smo storili kaj narobe. V demokratični družbi tega ne smemo sprejeti." Maja Cimerman iz inštituta Danes je nov dan je za Večer ponazorila, da bi sistemi s skeniranjem naše zasebne komunikacije tudi popolnoma nedolžne materiale, kot je recimo fotografija naših majhnih otrok na plaži, zaznali kot sporne in bi jih predali policiji v obravnavo. In ravno to je problem, ker so tehnologije za skeniranje zasebne komunikacije nenatančne. Kar pomeni, da bi sprejetje uredbe vodilo v veliko število lažnih alarmov.Predlog predvideva tudi uvedbo starostne identifikacije, ki bi mladoletnikom onemogočila sodelovanje pri spletnem komuniciranju na določenih platformah. A kot je dejala Jakubowska, tudi mladoletniki imajo pravico do digitalnega življenja.

Svarijo pred umetno inteligenco

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano