Slovenija je to obdobje izkoristila za razvoj, na ravni EU pa se je medtem v ospredje prebila varnost. Prav vojna v Ukrajini je dala nov zagon nadaljnji širitvi.
Slovenija je z vstopom v unijo in Nato - vanj je vstopila dober mesec prej - izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi. Podpora uniji med Slovenci še danes ostaja visoka oziroma je nad povprečjem v povezavi, med parlamentarnimi strankami ni nobene, ki bi veljala za evroskeptično.
Slovenija je že tri leta po vstopu v unijo sprejela skupno evropsko valuto, postala je tudi del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. V okviru programa Erasmus je v zadnjih 20 letih v tujino na izmenjavo odšlo več kot 100.000 učencev, dijakov, študentov in učiteljev. Ob lanskih uničujočih poplavah pa je bila Slovenija deležna znatne evropske pomoči.
Gospodarski analitiki ocenjujejo, da je Slovenija obdobje članstva optimalno izkoristila za svoj razvoj. Država je bila sicer ves čas neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna in je prejela več milijard evrov iz naslova kohezijske politike.
Von der Leyen čestitala Sloveniji ob 20. obletnici vstopa v EU
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v videonagovoru čestitala Sloveniji ob 20. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Izpostavila je, da so bili Slovenci vedno zgled pri izkazovanju solidarnosti do drugih Evropejcev.
"Zahvaljujoč vašemu članstvu se je tudi Evropa spremenila na bolje. Slovenci ste bili vedno zgled pri izkazovanju solidarnosti do drugih Evropejcev. Vedno ste bili pripravljeni pomagati sosedom v težkih časih," je poudarila predsednica Evropske komisije.
"Vedno ste nas opominjali, da naša unija še ni popolna in da so vsi prebivalci Zahodnega Balkana del te družine. S Slovenijo je Evropa močnejša, tako kot ste z Evropi močnejši vi," je dodala.
V dveh desetletjih se je vzdušje v Evropi precej spremenilo
Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta. To je bila največja širitev v zgodovini unije, večina držav, ki so se pridružile povezavi, je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega bloka.
Golob ob 20. obletnici vstopa v EU: Prava in najboljša možna odločitev za Slovenijo
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU poudaril, da je bila pot Slovenije v Evropo prava in najboljša odločitev, ki je zahtevala veliko sprememb, a da se nam obrestuje na vsakem koraku. Kot glavne prednosti je izpostavil varnost in stabilnost ter enoten evropski trg.
"V dveh desetletjih članstva Slovenije v evropski družini se je svet opazno spremenil. Z njim pa seveda tudi Slovenija. A te spremembe zgolj utrjujejo spoznanje, da je bil vstop naše države v EU pred 20 leti prava in najboljša možna odločitev za dobrobit slovenskih državljank in državljanov," je v poslanici zapisal Golob.
Spomnil je, da je Slovenija s članstvom dobila pravico do soodločanja o evropski zakonodaji in soustvarjanja prihodnosti Evrope, slovenščina pa je postala uradni jezik EU.
Vstop Slovenije v EU je označil za zgodovinski dogodek, ki je utrdil našo pripadnost vrednotam moderne evropske demokracije: spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic.
"Stremeli smo k družbi, ki jo opredeljujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in solidarnost. Vrednote, ki jih cenimo še danes," je zapisal.
Golob je v poslanici poudaril, da se lahko prosto gibljemo, poslujemo, študiramo ali zaposlimo kjerkoli v Evropi, slovenska podjetja pa lahko s svojimi izdelki in storitvami sodelujejo na enotnem trgu. Poleg tega telefonske in spletne storitve ter plačilne kartice lahko v uniji uporabljamo brez dodatnih stroškov.
Članstvo v EU po Golobovih besedah sicer ne prinaša le prednosti, ampak nam nalaga tudi odgovornosti. Med njimi so varovanje pravic, vrednot in svoboščin ter proaktivno in konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupne prihodnosti.
"Danes se zavedamo, da smo v vse bolj nestabilnem svetu hitrih sprememb lahko močnejši le, če držimo skupaj," je poudaril. Pri tem je izpostavil pomen miru, solidarnosti in enotnosti, ki da se jih še posebej zavedajo države, ki želijo postati članice EU. Slovenija na tej poti še posebej podpira države Zahodnega Balkana, katerih stabilnost in napredek sta po besedah predsednika vlade v našem skupnem interesu.
V dveh desetletjih odtlej se je vzdušje v Evropi precej spremenilo - medtem ko je bilo leta 2004 govora o dokončnem padcu železne zavese in združevanju, je danes spričo vojne v Ukrajini v ospredju zlasti varnost.
Osrednja slovenska slovesnost ob obletnici včlanitve v EU bo 9. maja, na dan Evrope, na Trgu Evrope v Novi Gorici. Tam je bilo slovesno že pred 20 leti ob vstopu Slovenije v unijo, ko sta se srečala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije, Italijan Romano Prodi. Letos bosta slavnostna govornika premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič.
Z različnimi dogodki se obletnici velike širitve poklanjajo tudi v evropskih institucijah. Med drugim so jo v ponedeljek v družbi kolegov iz sosednjih držav z evropsko perspektivo - šestih zahodnobalkanskih držav, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter Turčije - s slovesnostjo v Bruslju obeležili ministri članic EU, pristojni za evropske zadeve.
Leta 2007 sta sicer v EU vstopili še Romunija in Bolgarija, leta 2013 pa Hrvaška, vendar je po širitvi leta 2004 v uniji zavladala precejšnja širitvena utrujenost. Nov zagon nadaljnji širitvi EU je dala šele vojna v Ukrajini.
