Usoda letališča Edvarda Rusjana: Interes za koncesijo obstaja. A razpis so še podaljšali

V ponedeljek se je zaključil javni razpis za koncesijo za izvajanje storitev obratovanja javnega Letališča Edvarda Rusjana Maribor (LERM). Interes je bil, a na željo nekaterih interesentov, ki so pred dokončno odločitvijo želeli podrobnejše informacije, smo razpis podaljšali do 10. marca, so za Večer pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo (MZI), ki ga ponovno vodi Alenka Bratušek. Kakšne so te "podrobnejše informacije"? Uradnih pojasnil ni. Neuradno pa je slišati, da še nekatere številke v zvezi z LERM. Te pa, kot vemo, že dlje časa niso posebno obetavne, letališče bolj ali manj sameva. Vsi zadnji poskusi oživitve letalskega prometa so se slabo končali. Pred slabima dvema letoma je tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec Janševi vladi predložil idejni koncept razvoja multimodalnega logističnega centra Smart Hub Maribor. Bistveno dlje od ideje ni prišlo.Nekateri poznavalci letališke in letalske dejavnosti so nas ob aktualnem razpisu za koncesijo opozorili, češ da MZI z njim ne zasleduje ciljev prometne resolucije in drugih prometnorazvojnih dokumentov in usmeritev glede upravljavca. Ta bi moral namreč poleg koncesnine/najemnine zagotavljati razvoj podjetja in omogočati lažjo dostopnost regije, mobilnost prebivalcev in nova delovna mesta, tako pa pospeševati rast gospodarstva celotne regije. Zakaj pomisleki ob razpisu? Ker je pri izbiri najboljšega ponudnika višini koncesijske dajatve dodeljenih kar 90 od 100 možnih točk. Drugi pogoji, ki bi jih moral izpolnjevati koncesionar, so torej povsem v ozadju.Zadnje izkušnje s komercialnim najemnikom, podjetjem SHS Aviation s kitajsko-nizozemskim kapitalskim zaledjem, so namreč zelo slabe. SHS Aviation, ki je na zadnjem razpisu za najemnika LERM ponudil najvišjo najemnino, je 2019. predčasno prekinil najemno pogodbo, za njim pa so ostale hipoteke na večini zemljišč in nekateri sodni spori. Odtlej mariborsko letališče upravlja DRI upravljanje investicij. Že takrat je bilo poudarjeno, da je to le začasna rešitev, dokler se ne najde dolgoročni upravitelj letališča. Po novem razpisu MZI ne išče najemnika, ampak koncesionarja. Spomnimo še: SHS Aviation je 2017. od Delavske hranilnice kupil podjetje Aerodrom Maribor, ki je bilo sicer dolgoletni upravljavec mariborskega letališča.So se na ministrstvu iz zadnje porazne zgodbe kaj naučili?Na MZI glede pomislekov, ki jih navajajo naši sogovorniki, odgovarjajo, da razpisna dokumentacija določa, da je merilo za izbiro koncesionarja ekonomsko najugodnejša ponudba. Vsebina razpisne dokumentacije je pripravljena na podlagi uredbe o koncesiji za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča LERM, ki določa merila za izbor koncesionarja. Že uredba določa zaporedje njihove pomembnosti: "S tem je povezano tudi določilo osmega člena uredbe, ki ureja najnižjo dopustno nadomestilo, ki ga plačuje koncesionar za uporabo letališke infrastrukture, in mimo te določbe MZI seveda ne more in ne sme."Dalje smo postavili vprašanje, ali so na infrastrukturnem ministrstvu pripravili kakšno analizo vzrokov, zakaj v vseh teh letih niso našli obratovalca, ki bi v skladu z državno resolucijo in pogodbo o prenosu infrastrukture na državo v brezplačno uporabo zagotavljal širši družbeni interes, med drugim povezljivost, mobilnost, nova delovna mesta ... Na MZI odgovarjajo, da so za določitev ustreznega načina izbora izvajalca storitev obratovanja LERM izdelali investicijsko dokumentacijo in študijo upravičenosti podelitve koncesije: "Na podlagi teh študij je bilo v uredbi ugotovljeno, da obstaja javni interes za izvedbo koncesije, ki se izraža z vzpostavitvijo srednjeročnega obratovanja z namenom zagotovitve varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa."A kriteriji za izbiro spominjajo na predhodni razpis o najemu letališke infrastrukture, ko je postal najemnik SHS Aviation. So se na MZI iz te tega primera slabe prakse česa naučili? "Ministrstvo prvič vodi postopek izbora koncesionarja, in sicer na podlagi zakona o letalstvu, zakona o javno-zasebnem partnerstvu, določil zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah in ob smiselnem upoštevanju določb zakona o javnem naročanju, iz katerih izhajajo podlage za določitev pogojev, meril in drugih vsebin razpisne dokumentacije. Pri čemer moramo upoštevati vsa obvezna določila."Kaj je s prostorskimi aktiRealnost na letališču je, kot že rečeno, nezavidljiva: ni rednega potniškega ali tovornega letalskega prometa oziroma rednih prihodkov iz te dejavnosti. Letališče ima omejen delovni čas. Neurejena so lastniška razmerja na nekaterih objektih na letališču in ključnih zemljiščih neposredno ob njem, vključno z dostopno cesto in parkirišči. Večina je obremenjena s hipoteko, medtem ko je dogovorjena služnostna pot predmet sodnega spora. Kakšna pričakovanja ima ministrstvo od bodočega koncesionarja glede na obstoječe razmere? Pri Alenki Bratušek pravijo: "Ministrstvo v okviru razpisa pričakuje, da bo koncesionar izvajal storitve obratovanja javnega letališča, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture, kot je podrobneje navedeno v razpisni dokumentaciji. Izvajanje storitve obratovanja je omogočeno v okviru pravic, ki jih ima Republika Slovenija pridobljene na zemljiščih na območju letališke infrastrukture."Ena od ovir privabljanja strateških partnerjev na LERM bi lahko bilo tudi prepočasno sprejemanje izvedbenih prostorskih aktov, ki bi obratovalcu letališča omogočali vlaganja v nadgradnjo letališke infrastrukture. Aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za LERM potekajo, pojasnjujejo na MZI. "Priprava DPN je v fazi priprave dopolnitev in novelacij strokovnih podlag za predlog DPN. Z DPN bodo omogočeni posegi za dograditev letališke infrastrukture. Objavljen razpis za izbor izvajalca storitev obratovanja javnega letališča pa ne podeljuje pravice gradnje, ampak omogoča le izvajanje storitev obratovanja, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture."Kakšen bi bil pravi model za LERMLERM sicer leži v občini Hoče - Slivnica, a bi bila njegova oživitev in resen zagon predvsem v nespornem interesu mestne občine Maribor (MOM). Maribor je ne nazadnje tudi v imenu letališča. MOM v pripravo razpisa za pridobitev koncesionarja za LERM ni bila vključena. V županstvu Saša Arsenoviča pravijo, da skupaj s sosednjimi občinami razpis budno spremljajo in so v pričakovanju rezultata: "Če bo razpis neuspešen, bomo vladi predlagali sestavo delovnega telesa s predstavniki sosednjih občin in predstavniki ministrstva za infrastrukturo ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Naš skupni cilj mora biti, da v najkrajšem času najdemo model, ki bo omogočal dolgoročno uspešno in stabilno obratovanje LERM."Na MOM verjamejo, da je LERM za razvoj gospodarstva in promocijo turizma strateškega pomena tako za Maribor, regijo kot tudi državo. "Če Maribor letališča ne bi imel, bi si ga zagotovo želeli. Mi pa ga imamo, a ga ne znamo izkoristiti, in strateškega pomena je, da zamujene priložnosti LERM čim prej nadoknadimo v sodelovanju z državo in drugimi zainteresiranimi," pravijo na MOM. Po njihovem mnenju je letališče zaradi lege na pomembnih mednarodnih transportnih koridorjih odlična izhodiščna točka za redne linije in čarterske lete, logistiko, šolanje pilotov in vzdrževanja letal. Na MOM, tako trdijo, spodbujajo ideje za razvoj mariborskega letališča, največ skupaj z RRA Podravje Maribor in Zavodom za turizem Maribor: "Kljub sicer dobremu sodelovanju z državo pa na tem področju pogrešamo njihovo večjo podporo tako pri aktivnejši vlogi iskanja letalskih povezav kot razvoja območja ob letališču s pripravo prostorskih načrtov, ki so osnova za nemoten razvoj. V primeru, da bo razpis neuspešen, bo treba v sodelovanju z državo pristopiti k drugačnemu modelu obratovanja LERM, kot je trenutno predviden z razpisom."Hoški župan Soršak za strateškega partnerja Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica, glede razpisane koncesije ni optimističen. "Na razpis so me opozorili tisti, ki se z letalstvom ukvarjajo. Formalno nismo bili obveščeni. Pogoji v razpisu so dokaj zahtevni in ne verjamem, da se bo našel koncesionar. Upam, da se čim prej zaključi DPN v prvotnem predlogu in da se najde strateški partner," je Soršak povedal za Večer. Med problematičnimi zahtevami in pogoji v razpisu poznavalci vlaganj v letališko infrastrukturo vidijo prekratko desetletno obdobje koncesije, saj se kapital, naložen v to dejavnost, povrne šele po 20 letih. Nenavadna, pravijo naši viri, naj bi bila tudi zahteva, da mora infrastrukturno ministrstvo soglašati z vzdrževalnimi in investicijskimi posegi ter s komercialnimi cenami storitev, kar da je v nasprotju s tržno logiko. Opozarjajo tudi na zahtevo, da mora koncesionar od DRI prevzeti zaposlene, nad bodočim koncesionarjem naj bi visela tudi okoli 30 milijonov evrov težka tožba kitajskega SHS zoper državo. Po naših informacijah naj bi bil po morebitnem neuspešnem razpisu za koncesijo v obtoku tudi predlog, da bi MZI preneslo zemljišča in osnovna sredstva LERM na Občino Hoče - Slivnica, ta pa bi kasneje pripravila razpis, ki bi bil zanimiv za strateške partnerje. Medtem naj bi se postopki iz DPN prenesli v Občinski prostorski načrt (OPN), v tem času pa bi opravili pogovore s potencialnimi partnerji, ki naj bi se zanimali za mariborsko letališče. Subvencioniranje tudi letov iz Maribora Nedavno je bil sprejet zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti Slovenije z okoli 5,5 milijona evrov subvencij letno. V MZI pojasnjujejo, da ta vzpostavlja shemo državne pomoči letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih letalskih prog v obliki subvencij do največ 50 odstotkov letaliških pristojbin v zvezi s progo. Subvencije bodo izplačali letalskim prevoznikom, ki bodo do njih upravičeni na podlagi trimesečnih poročil o opravljenih letih: "Letališča niso upravičena do subvencij, saj so subvencije namenjene letalskim prevoznikom, ki opravljajo mednarodni zračni prevoz na katero koli letališče v Sloveniji, torej tudi v Maribor," so še pojasnili. Podaljšati stezo? Letališče Edvarda Rusjana Maribor ima vzletno-pristajalno stezo dolžine 2500 metrov, kjer lahko brez omejitev pristajajo naslednja letala: airbus A319, antonov AN-148, embraer EMB-145, EMB-195. Z manjšimi omejitvami glede zasedenosti letala ter količine tovora in goriva pa lahko pristajajo lahko tudi večja letala: airbus A320-200, A321, boeing B737-300, B737-800. Na brniškem letališču Jožeta Pučnika je steza dolga 3300 metrov. Načrt za Smart Hub naj gre naprej Jernej Vrtovec, nekdanji minister za infrastrukturo (NSi): "Najprej si želim, da se saga okrog letališča Maribor in njegovega upravljanja zaključi čim prej. Zato upam, da bo ministrstvo za infrastrukturo pri razpisu za koncesionarja uspešno ter da bo koncesionar videl potenciale Maribora in njegove okolice. Letališče Maribor ima kljub sedanjim klavrnim razmeram velik potencial za več dejavnosti. V mislih imam multimodalni logistični center, tako imenovani Smart Hub Maribor, saj ima Maribor z okolico izredno strateško lego za razvoj logistične dejavnosti. Gre za izjemno priložnost za slovensko gospodarstvo, ki nujno potrebuje veliko zaledno skladišče za severnojadranska pristanišča in hkrati nove proizvodne dejavnosti. Zato bomo morali uresničiti tudi načrtovano železniško povezavo mimo Magne do letališča. Letališče pa mora rasti skupaj z logističnim centrom, kar pomeni, da se ta dejavnost ne bi izključevala z drugimi, kot sta potniški in tovorni letalski promet. Zato se izbira koncesionarja ne izključuje z načrti o Smart Hubu Maribor kot logističnem centru. Od vlade pričakujem, da načrte o Smart Hubu nadaljuje, ker so smeli in pomembni za Maribor in njegovo okolico ter celotno slovensko gospodarstvo."

Usoda letališča Edvarda Rusjana: Interes za koncesijo obstaja. A razpis so še podaljšali

Matija Stepišnik

Srečko Klapš

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano