Skupina opozicijskih poslancev in poslank je hotela pred ustavnim sodiščem dokazati, da je državni zbor odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju za omejeno osebno rabo sprejel s hujšo kršitvijo poslovnika DZ. Zato so predlagali, da ga ustavno sodišče odpravi zaradi naknadnih amandmajev poslanskih skupin Levice in Gibanja Svobode, ki naj bi bili spremenili naslov referendumskega predloga. Skupina poslancev in poslank je tudi trdila, da je predlagatelj referenduma svoj prvi predlog, ki je vseboval eno vprašanje, do te mere vsebinsko spremenil, da je šlo, potem ko sta nastali dve končni referendumski vprašanji, za nov predlog.
Skupina poslancev in poslank je trdila, da je bil odlok o razpisu posvetovalnega referenduma v DZ sprejet s hujšo kršitvijo poslovnika
Poslanci, ki so šli na ustavno sodišče, so še trdili, da resnični namen referenduma ni v tem, da se volivce povpraša o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane, ampak v tem, da se vpliva na volilno na volitvah v evropski parlament.
Ustavno sodišče je sporočilo, da ni pristojno za oceno skladnosti postopka sprejemanja podzakonskih predpisov državnega zbora, s katerimi se razpiše posvetovalni referendum. Gre za avtonomna pravila državnega zbora. Ustavno sodišče je pristojno za presojo skladnosti referendumskega odloka z ustavo in zakoni, ne pa tudi s poslovnikom DZ, je odločila večina ustavnih sodnikov.
Referendumski izid ne nalaga pravic ali obveznosti
Državni zbor pri razpisu posvetovalnega referenduma uživa široko polje proste presoje na polju parlamentarne avtonomije, je odločilo US. Posvetovalni referendum je institut neposredne demokracije, ki ga je uvedel zakonodajalec in služi kot pomoč pri odločanju in izvajanju njegovih pristojnosti. Razpiše ga lahko le državni zbor in gre za t. i. predhodni referendum. Izid posvetovalnega referenduma tudi nima zavezujočih pravnih učinkov. Državni zbor ni dolžan spoštovati referendumskega izida, morebitna sankcija za nespoštovanje pa je lahko le politična, torej izgubljanje legitimnosti.
Referendumski izid tudi ne nalaga pravic ali obveznosti pravnim subjektom, to lahko ureja le zakon, ki (in če) je sprejet na podlagi predhodnega referendumskega izida, sporoča US poslankam in poslancem. Državni zbor je pri uporabi referenduma dokaj svoboden, kar pomeni, da ga lahko razpiše tudi za posamezna ustavnorevizijska in zakonodajna vprašanja, torej tudi na področjih, kjer je predviden referendum z obvezno močjo. Posvetovalni referendum je učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja o posebej zahtevnih vprašanjih in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja, so še odločili ustavni sodniki in sodnice in ponovili še iz prejšnjih odločitev, da prepletanje referendumske in volilne kampanje v ničemer ne ogroža volilne pravice.
Prav tako ni utemeljen pomislek, da naj bi sočasnost referenduma in evropskih volitev z domnevno povečano volilno udeležbo določenim političnim strankam in njihovim kandidatom oteževala politično tekmo na volitvah, je odločilo ustavno sodišče. Hkratna izvedba posvetovalnega referenduma z volitvami v evropski parlament ne more pomeniti zlorabe posvetovalnega referenduma, so odločili ustavni sodniki in sodnice .
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič in dal odklonilno ločeno mnenje.
