Vrača se obdobje vzdržnosti javnih financ: Premier Golob napovedal tri reforme

Po epidemiji koronavirusa in energetski krizi, ki sta prinesli rahljanje pravil ekonomskega upravljanja EU, je nastopil čas za njihovo reformo. Pri tem si tako v evropskih institucijah kot v državah članicah Evropske unije prizadevajo za ravnovesje med vprašanjem javnofinančne vzdržnosti in spodbujanjem naložb.Že v sredo je tudi Evropska komisija predstavila smernice, po katerih bo z naslednjim letom prenehala veljati tako imenovana splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast. Ta je državam v kriznih razmerah omogočala odstopanje od proračunskih zahtev v primerih upada gospodarske aktivnosti, po objavljenih smernicah Evropske komisije pa bi fiskalne politike v letu 2024 morale zagotavljati srednjeročno vzdržnost dolga in spodbujati trajnostno rast, kar je tudi v središču omenjenih reformnih prizadevanj. Glede na novo realnost pa ne bi bilo primerno, da bi se vrnili k starim, predkriznim pravilom Pakta, menijo pri Evropski komisiji. Pri tem ostajata v veljavi pravili o največ triodstotnem javnofinančnem primanjkljaju in 60-odstotnem javnem dolgu.Golob: "Prehajamo iz ene krize v drugo""Zavedamo se, da so se časi spremenili. Očitno je, da prehajamo iz ene krize v drugo," je na razpravi o reformi ekonomskega upravljanja EU na Brdu pri Kranju povedal predsednik vlade Robert Golob, ki poudarja, da se vlada zaveda nujnosti ponovne vzpostavitve fiskalnega pravila, a da je zaradi vedno pogostejših kriznih obdobij potrebna tudi večja prožnost na področju ekonomskega upravljanja. Pri tem pa je, pravi, treba oblikovati definicijo prožnosti, ki jo bodo v vseh državah članicah enako interpretirali. "Kriza, ki nas je pretresla, je močno vplivala na gospodarstvo. Žal se to ne bo končalo. Krize bodo ostale in bo z njimi treba živeti." Tako je bilo fiskalno pravilo v krizi zamrznjeno: "Saj smo želeli državljanom pomagati ob visokih cenah energentov. Izkoristili smo vse možnosti, ki so nam bile na voljo."Slovenija bo lahko po besedah Goloba v letu 2024 ponovno stopila na pot, na kateri se bo skušala v čim večji meri držati fiskalnih omejitev. "Moramo se soočiti z izzivi starajočega se prebivalstva," je še izpostavil Golob, ki je napovedal reformo pokojninskega sistema, s katero bo vlada zasledovala cilj dostojnih pokojnin in tudi same vzdržnosti sistema, pa tudi davčno reformo in reformo izobraževalnega sistema. "Potrebujemo močno in odporno Evropo, ki se lahko odzove na izzive današnjega časa. Zato potrebujemo okvire, ki bodo dopuščali prožnost. Moramo pa pustiti tudi prostor za drzne naložbe."Do potrditve reforme še dolga potEvropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni pravi, da je do same reforme še daleč, bi pa lahko po njegovem mnenju naslednji torek v Bruslju na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) naredili prvi korak do političnega dogovora in Evropski komisiji tako naročili, da pripravi bolj pravno zavezujoč predlog. Po treh letih negotovosti je tudi po mnenju Gentilonija nujno razmisliti o prožnosti kot ključnem elementu reforme: "Možnost prilagajanja aktualni situaciji zahteva prožen način razmišljanja. Potrebujemo pa tudi ustrezen okvir." Pri tem, pravi, se zavedajo, da morajo države članice nadzorovati lastne načrte za dosego zastavljenih ciljev: "Ampak to ne pomeni, da imamo v EU fiskalna pravila a la carte. Trgi od nas pričakujejo, da bomo pokazali rezultate. Države članice pa morajo vedeti, kako načrtovati svoje proračune." Gentiloni pri tem izpostavlja, da se je Evropski uniji uspelo izviti iz odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in da je lani dosegla celo višjo stopnjo rasti od ZDA in Kitajske.Tudi predsednik Evropskupine Paschal Donohoe meni, da bo prihodnji teden prišlo do dogovora, a da bo treba še veliko narediti v prihodnjih mesecih, da bi lahko dosegli politično enotnost v EU: "Skupna pravila, ki jih bomo vsi enako razumeli in ustrezno izvajali, nam bodo vsem v korist. Tako bomo uravnotežili dolg in omogočili investicije."Lekcije iz prejšnjih krizMinister za finance Klemen Boštjančič pravi, da glede na različne poglede držav članic glede reforme ekonomskega upravljanja sprva ni bil optimističen, a da je bil v zadnjih tednih narejen napredek. "Fiskalna pravila so pomembna in se jim ne moremo izogibati v nedogled, potrebne pa bodo določene spremembe ekonomskega upravljanja. Vrnitev k obstoječim pravilom bi bila neproduktivna. Naučili smo se na napakah, ko so črtali investicije in s tem ogrozili rast." Pri tem tudi zdaj izraža skrb, ali bo reformiran sistem omogočal nove naložbe: "Vsi vemo, da bodo potrebne velike naložbe za zeleni prehod in digitalizacijo." Zato meni, da bi moral novi sistem na vsak način podpreti izvajanje strukturnih reform z naložbami: "To je tisto, kar moramo narediti, če želimo zagotoviti trajnostno rast." Temelj tega novega sistema bo analiza vzdržnosti dolga, ki po besedah Boštjančiča sama po sebi ne bo prispevala k zmanjšanju kompleksnosti sistema, saj gre za zahtevno metodologijo: "A je to potrebno, saj so izhodiščni položaji držav članic zelo različni."Portugalski minister za finance Fernando Medina glede tega opozarja, da pri oblikovanju novih pravil ne bo več možno deliti držav članic na južne in pregovorno varčne severne, saj so med drugim pritiski zaradi visokih cen energentov dosti večji v severnih državah: "Iz preteklih kriz smo se naučili predvsem to, da okvir, ki smo ga imeli, ni dovolj spodbujal naložb." Podobnega mnenja je nekdanji slovenski finančni minister Dušan Mramor, ki pravi, da samo politika varčevanja ne more privesti do želenih rezultatov.Mejra Festić z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru meni, da tudi prihranki slovenskih gospodinjstev v bankah, ki znašajo 26,6 milijarde evrov, predstavljajo priložnost za financiranje projektov malih in srednje velikih podjetij, ki ustvarijo 49 odstotkov slovenskega izvoza. S tem se strinja tudi Boštjančič in pravi, da je razvoj kapitalskega trga eno glavnih področij delovanja finančnega ministrstva v njegovem mandatu.Predlog davčne reforme bo predstavljen prihodnji teden na koalicijskem vrhu, pri čemer pa Boštjančič pravi, da vlada še ne bo predstavila konkretnih rešitev: "Predstavili bomo današnjo situacijo in kje vidimo največje težave. V Sloveniji imamo še vedno eno najvišjih obdavčitev plač, predvsem glede socialnih prispevkov, in eno najnižjih obdavčitev premoženja. Glede tega želimo odpreti razpravo." Kot še pove, je trenutno Slovenija pri javnem dolgu pod 75 odstotki BDP, a da še ne more napovedati, kdaj bo pri 60 odstotkih.Čas neomejenega trošenja je minil "Slovenska vlada bo morala v prihodnjih dveh letih zelo resno pristopiti h konsolidaciji javnih financ. Čas neomejenega trošenja je minil," pravi profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik. "Reforme, ki jih napoveduje vlada, bodo morale biti reforme v pravem pomenu besede. Ljudem bodo morali odkrito povedati, da za manj dela ne bodo dobili več, temveč reforma trga dela in pokojninska reforma pomenita tudi razmislek o konkurenčnosti gospodarstva." Pri tem pa bo spremembe po obdobju državnih kriznih intervencij še težje uveljaviti, kot bi jih bilo sicer: "V času obeh kriz so se podjetja navadila na subvencije, veliko državljanov pa na prejemanje pomoči. Zato se bomo morali navaditi na nove pogoje in prilagoditi pričakovanja vzdržnim javnim financam. Prav ta del bo na politični ravni najtežji, še posebno v Sloveniji, saj imajo nekateri koalicijski partnerji ogromna pričakovanja, za katera ne vem, kako jih bo lahko finančni minister spravil v vzdržen okvir. Za to bo potreboval podporo predsednika vlade."

Vrača se obdobje vzdržnosti javnih financ: Premier Golob napovedal tri reforme

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano