M.R., STA
"Sam dobivam številna vprašanja, kaj in kako. Moj pogled je, da bi mogoče to za 180 stopinj obrnili. Pa rečem tako, da naj policija v primeru protestov zavaruje javne zgradbe, ostalo bi jim pa jaz pustil, da naj tukaj po Ljubljani delajo, kar želijo. Dvakrat, trikrat bodo Ljubljano razbili, potem bo pa Janković prišel po kolenih prosit, ali lahko že naredite red. Oziroma bodo sami sebe začeli prepričevati, dajmo nehati to početi, ker res nima smisla," je po uvodni predstavitvi Francija Matoza, ki je trajala skoraj eno uro, povedal Žan Mahnič.
Matoz je dejal, da si želi, da protestov ne bi bilo, se pa zaveda, da tega ni vedno mogoče doseči. "Jaz zagotavljam, da je to stvar policije, ki bo strokovno in jasno ocenila, katera sredstva bo v konkretnem primeru uporabila. Nisem pristaš uporabe prisilnih sredstev in bom vedno opozarjal na tisto, na kar sem opozarjal tudi kot odvetnik v svojem poklicu. Na načelo sorazmernosti," je v odgovoru Mahniču povedal Matoz.
Pojasnil je še: "Ni sorazmerno, da neka ženska s polenom tepe policista in policist nič ne naredi. To ni načelo sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pomeni, da policist uporabi prisilna sredstva v svojih mejah. Najmilejše, ki ga lahko, zato, da doseže izvršitev svoje uradne naloge."
Napovedal ločene plačne sisteme za več poklicev in redefinicijo kriminalistične policije
Matoz je sicer na odboru DZ napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko bi enotni plačni sistem ostal za administracijo. Zavzel se je za redefinicijo kriminalistične policije, saj meni, da je neizkoriščena.
Izpostavil je tudi kadrovsko podhranjenost policije. Zavzel se je za nadgradnjo kariernega sistema policistov. Hkrati pa je poudaril, da bo treba "urediti ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko lahko enoten plačni sistem ostane samo na administrativni ravni dela javnega sektorja". Je pa kasneje še dejal, da je treba reformo plačnega sistema v javnem sektorju dokončati s "krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost".
Pooudaril je tudi pomen razvijanja vodstvenega kadra v policiji, vključno z zagotovitvijo denarja za dodatna izobraževanja. "Navedenih ukrepov ni moč izpeljati čez noč, si bom pa prizadeval, da bodo z jasno določenimi cilji realizirani v čim krajšem času," se je zavezal Matoz.
Prepričan je, da je treba "redefinirati obstoječo organiziranost uprave kriminalistične policije", kjer deluje tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Proces preiskovanja kaznivih dejanj mora po Matozovih besedah temeljiti na regionalizaciji kriminalistične policije, s čimer bi z obstoječim številom kriminalistov povečali učinkovitost.
Ničelna toleranca do korupcije
Matoz, sicer dolgoletni odvetnik predsednika vlade Janeza Janše, je ocenil, da je NPU ob kadrovskih kapacitetah, ki jih ima, premalo izkoriščen. Hkrati ima poseben položaj v hierarhičnem ustroju policije, vendar meni, da ni dosegel svojega namena. Kot je dejal, je treba "redefinirati obstoječe pristojnosti NPU in njegovo diskrecijsko pravico za prevzem preiskave".
Verjetni bodoči minister in nekdanji miličnik Matoz bo posebno pozornost namenil "ničelni toleranci do korupcije in prioritetni obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj ter do gospodarske in organizirane kriminalitete". Dejal je, da bodo pri tem sodelovali z novim organom Skok, ki "bo v kratkem ustanovljen".
Izpostavil je, "da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organiziran kriminal in korupcijo, kar slabi zaupanje v pravno državo, povečuje pa socialno neenakost, vse pa to vodi do povečanega splošnega nezadovoljstva v družbi".
Matoz, ki je poudaril, da bo razmerja med svojim delom in delom generalnega direktorja policije "v času svojega mandata strogo spoštoval", je še dejal, da se bo začel takoj pogajati s policisti, ki so pred volitvami napovedali stavko. Meni še, da je treba policijo razbremeniti nepotrebnih birokratskih postopkov.
Vrača se avtocestna policija, ničelna toleranca do nezakonitih migracij
Spomnil je, da koalicijska pogodba ponovno uvaja avtocestno policijo, za katero je ocenil, da bo prispevala k sistematičnemu vzpostavljanju reda na cestah, izboljšanju pretočnosti prometa in prometni varnosti.
Nemudoma bodo pristopili k izvajanju pakta o migracijah in azilu. Posebno pozornost bodo namenili nezakonitim migracijam. "Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav," je dejal Matoz.
Nazadnje se je dotaknil romskega vprašanja, kjer je napovedal nujno potrebo po večji prisotnosti policistov na terenu. Zavzel se je odpravo številnih anomalij v t. i. Šutarjevem zakonu, denimo nedomišljeni ureditvi prekrškovnih postopkov.
Matoz je napovedal, da bo ob nastopu funkcije takoj preveril smotrnost služb in delovnih mest na dosedanjem ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za javno upravo, ki ju bodo pod novo vlado združili v en resor. Vendar to po Matozovih besedah ne pomeni, da se bodo "obstoječe službe iz dosedanjih resorjev zgolj prenesle v nespremenjeni obliki". Zavzel se je za vitko in učinkovito ministrstvo, kar pomeni, da bodo določena delovna mesta, če bo treba, ukinjena zaradi podvajanja.
Kako bi preoblikoval javno upravo?
"Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva, ne more biti sama sebi namen," je poudaril Matoz, za katerega bo to temeljno izhodišče pri urejanju resorja. Upravo je treba preoblikovati v učinkovito, pregledno in odzivno institucijo, je izpostavil.
Pripravili bodo program racionalizacije za celoten sektor države, vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju organizacij in delovanju institucij, ki nimajo neposredne podlage za ustanovitev v ustavi. Treba je tudi urediti decentralizacijo in začeti postopke za ustanovitev pokrajin.
