V strešni niši nad vhodom je takrat stal tudi Gambrinusov kamniti kip, v stavbi je bila še restavracija in dvorana, v njej je bilo precej družabnih prireditev, predvsem pa je služila kot točilnica piva bližnje pivovarne. Leta 1937 je bila dvorana deležna temeljite prenove. "Svojčas je bila zelo dobro obiskana in je tvorila živahno shajališče mariborskega meščanstva, dočim je bila v zadnjih letih radi posebnih časovnih okoliščin potisnjena nekoliko v ozadje, saj so pozornost meščanstva pretegovale številne preureditve in prenovitve raznih gostinskih torišč v naši obdravski prestolnici," piše Mariborski večernik Jutra.
Družina Tscheligi je dvorano želela spraviti na pota stare slave. Lično prenovljena se je odlikovala s svojo domačnostjo, v najem pa jo je vzela v gostinski stroki izkušena gospa Ivana Račič, ki je takrat že uspešno vodila izletniško gostilno Pri Lipi v Radvanju. Poleg izborne hrane so v Gambrinovi dvorani stregli Tscheligijevo vino iz pekrske okolice, ki so ga v mestu že dobro poznali, spet so pričeli tudi prirejanje plesov in koncertov. Poleg lepe notranjosti je bil gostom v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih na voljo gostinski vrt.
Seveda pa koncerti, plesi in druge prireditve, na katerih se zbere večje število ljudi, praviloma privabijo tudi nepridiprave - in nič drugače ni bilo niti z Gambrinovo dvorano. "Mnogi obiskovalci prireditve pekovskih pomočnikov, ki je bila v soboto zvečer v Gambrinovi dvorani, so bili presenečeni, ko so opazili, da so jim zmanjkale ure. Kmalu je bilo jasno, da je na delu spreten žepar. Obvestili so policijo, ki je aretirala 30-letnega krošnjarja Jurija Perešiča iz Splita. Pri njem so našli šest žepnih ur in nov lovski nož," poroča Večernik 6. februarja 1939.
