Na zaledeneli in opustošeni Antarktiki je Alejandro Valenzuela Pena vajen občutka osamljenosti. Zdaj je izolacija sicer dobila nov pomen, Antarktika pa ostaja edini kontinent na svetu, kamor koronavirus še ni segel. Zaradi skoraj dveh milijonov okuženih ljudi po svetu in 120.000 žrtev so se tudi na Antarktiki odločili za popolno zaprtje območja - tako so nekateri raziskovalci obtičali v svojih bazah, vsi turistični obiski pa so do nadaljnjega odpovedani.
"Navajeni smo živeti v izolaciji, a pod posebnimi pogoji, ki vladajo zdaj, smo izolirani znotraj izolacije," razloži 41-letni Valenzuela, ki je pomorski guverner čilskega ozemlja Antarktike. Pojasni, da se je po telefonu pogovarjal z ljudmi v vojaški bazi Escudero v kraju Bahia Fildes na skrajnem jugozahodu Otoka kralja Jurija in da je njegova stočlanska mornarska posadka v samoizolaciji, pri čemer je zelo pomagalo zgodnje zaprtje države. "Vse baze so se pravočasno zaprle," pojasni. Ladje so nehale pristajati že v začetku marca, letala pa konec prejšnjega meseca, doda. Od takrat so zares izolirani, nimajo stikov s svetom. To je pomenilo konec nekaterih dejavnosti, ki jim običajno pomagajo prebroditi čas med najhujšim mrazom, na primer turnirjev v namiznem tenisu in košarki. "S tem se lahko sprijaznimo, če vemo, da so naše družine varne in da so se stvari na Antarktiki do zdaj vedno dobro iztekle," še razloži Valenzuela.
Antarktični turizem, ki se v zadnjih letih hitro širi, se je povsem ustavil
