Marseille, drugo največje francosko mesto, tone v enega najbolj brutalnih valov nasilja v svoji sodobni zgodovini. V središču tega dogajanja so vse pogosteje otroci in mladoletniki, ki nastopajo v dvojni vlogi – kot storilci najhujših kaznivih dejanj in hkrati kot njihove žrtve. Mesto preveva stanje, ki ga lokalni uradniki opisujejo kot kolektivno psihozo, saj se strah širi po soseskah, ki so pod nadzorom trgovcev z drogami.
Eden zadnjih primerov, ki je pretresel francosko javnost, je bil odkritje trupla 15-letnega Adela. Njegovo truplo je zgodaj zjutraj našla skupina šolarjev na poti v šolo, in to prav v trenutku, ko so starši na policiji prijavljali njegovo izginotje. Fant je bil ustreljen v glavo, nato pa polit z bencinom in zažgan, celoten dogodek pa so storilci posneli. Takšni prizori v Marseillu niso več zgolj osamljeni incidenti, temveč postajajo del vsakdana v vojni tolp, ki se je iz skritih kotičkov preselila na ulice in javna mesta.
Francosko ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da se je število mladoletnikov, vpletenih v trgovino z drogami, v zadnjih osmih letih več kot potrojilo. O zaostrovanju razmer in brutalnosti, ki ne izbira sredstev, poroča hrvaški portal Index.hr, ki povzema ugotovitve britanskega BBC-ja.
Spletna rekrutacija in izginotje starih pravil
Poznavalci razmer opozarjajo, da so nekdanja nenapisana pravila kriminalnega podzemlja povsem izginila. Danes v Marseillu vlada anarhija, kjer šefi tolp za umazana dela vse pogosteje uporabljajo otroke. Te plačujejo mizerno in jih potiskajo v nasilje brez pravega razloga. Odvetniki, policisti in aktivisti opozarjajo na atmosfero strahu, ki se je zažrla v vse pore življenja. Mnogi pravni zastopniki, ki so leta branili družine žrtev, se umikajo iz primerov zaradi strahu pred maščevanjem, saj menijo, da jim država ne more več zagotoviti varnosti.
Posebno skrb vzbuja način rekrutacije novih članov. Tožilci pojasnjujejo, da številni mladi prihajajo iz drugih mest, premamljeni z oglasi na družbenih omrežjih, kot sta TikTok in Snapchat. Ti oglasi, pogosto opremljeni z glasbo in emojiji, obljubljajo hiter zaslužek za dela stražarjev ali prenašalcev, z dnevnimi plačili po nekaj sto evrov. Realnost pa je pogosto grozljiva: najstniki se znajdejo v spirali nasilja, prisiljeni so v delo zaradi izmišljenih dolgov, groženj in brutalnega zlorabljanja. Zabeleženi so primeri ugrabitev in mučenja mladoletnikov, ki so želeli zgolj zaslužiti, končali pa kot sužnji kriminalnih združb.
Tragične posledice za nedolžne in politični odzivi
Nasilje ne izbira žrtev, kar dokazuje primer 20-letnega Mehdija Kessacija, policijskega pripravnika, ki ni imel nikakršne povezave z drogami. Javnost je prepričana, da je bil umorjen zgolj zato, da bi tolpe poslale sporočilo njegovemu starejšemu bratu Ahmedu, znanemu borcu proti nasilju tolp. Takšni dogodki kažejo, da so meje dopustnega popolnoma zabrisane; nekoč se ni ubijalo sredi belega dne, niti se niso zažigala trupla, danes pa tovrstna dejanja služijo kot metoda ustrahovanja.
Policija na razmere odgovarja z intenzivnimi operacijami, ki jih imenujejo "varnostna bombardiranja". Gre za hitre in agresivne racije v problematičnih soseskah, kjer zapirajo točke za preprodajo drog. Kljub temu priznavajo, da se prodajalci pogosto vrnejo takoj, ko se policijske enote umaknejo. Mesto je po policijskih virih polno manjših, nestabilnih skupin, ki delujejo pod okriljem večjih organizacij, kot je zloglasna DZ Mafia, in bijejo medsebojne bitke z avtomatskim orožjem.
Politični odzivi na krizo so deljeni. Predstavniki skrajne desnice rešitev vidijo v uvedbi izrednih razmer in strožjem nadzoru imigracij, pri čemer trdijo, da je večina preprodajalcev tujcev. Po drugi strani strokovnjaki in novinarji, ki spremljajo dogajanje na terenu, opozarjajo, da represija ne rešuje vzrokov. Poudarjajo, da so mladi, ki danes nosijo orožje, pogosto produkt okolja, zaznamovanega z desetletji revščine, korupcije in političnega neukrepanja, kjer nasilje vidijo kot edini izhod iz brezupa.





