Evropska komisija je danes odgovorila na evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav v Evropi My Voice, My Choice, pod katero se je podpisalo več kot 1,1 milijona državljanov EU. Komisija je pobudo potrdila in odločila, da bodo lahko države članice za podporo dostopnemu in varnemu splavu uporabile evropska sredstva iz obstoječega socialnega sklada ESF+. Novih, dodatnih sredstev komisija pobudi ne bo namenila. "Komisija ugotavlja, da je mogoče k izpolnitvi cilja pobude prispevati prek Evropskega socialnega sklada plus (ESF+). Meni, da lahko (...) države članice sredstva EU uporabijo za to, da na prostovoljni osnovi in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo omogočijo varen splav ženskam, ki so v ranljivem položaju in si ga drugače ne morejo privoščiti," so v odgovoru zapisali v Bruslju.
Gonilna sila pobude Nika Kovač je po sestanku na komisiji v Bruslju sporočila, da je iniciativa potrjena. "Smo prva evropska iniciativa, ki je dobila pozitiven odgovor. Razočarani pa smo, da za to ne bo namenjenega več denarja, ampak so našli način, kako lahko države ženskam pomagajo v tem trenutku. To je slovenska zmaga, to je naredila slovenska ekipa. Boj bomo nadaljevali, države bomo morali prepričati, da se pridružijo mehanizmu," je dejala v prvem odzivu.
Odločitev Evrpske komisije sta danes popoldan javnosti predstavili komisarski za socialne pravice Roxana Minzatu in za enakost Hadja Lahbib. Komisija je torej odločila, da bodo lahko države same odločile, kako bo zagotovljen dostop do varnega in zakonitega splava, lahko pa se bodo države naslonile na obstoječe inštrumente EU. Eden takih je evropski socialni sklad. Roxana Minzatu je dejala, da zagotavljanje kakovostnega in dostopnega zdravstvenega varstva ženskam pomeni spoštovanje njihovih pravic, Hadja Lahbib pa, da ženske, ker nimajo varnih pogojev za splav, pri tem tvegajo svoja življenja.
Pobuda, ki jo je decembra z resolucijo podprl tudi Evropski parlament, sicer predlaga vzpostavitev prostovoljnega finančnega mehanizma za podporo dostopnemu in varnemu splavu v Evropi. Njegov namen bi bil podpreti države pri zagotavljanju dostopa do oskrbe v zvezi s splavom za ženske, ki do te zdravstvene storitve nimajo dostopa v svoji državi.
Na odgovor komisije se je že odzvala komisarka za širitev Marta Kos. Meni, da gre za pomemben korak naprej pri dostopu do varnega splava po Evropi, države članice, ki so iniciativo podprle, pa imajo zdaj možnost, da podporo spremenijo v dejanja in z uporabo sredstev ESF+ izboljšajo dostop do varnega splava. "V času vse glasnejših napadov na pravico do splava in zdravje žensk, tudi v ZDA, se Evropska unija postavlja za pravice žensk. Današnji odgovor vidim kot nov korak v našem boju za zaščito pravic žensk. Ta boj nikoli ni končan. Je pa boj, v katerem mora Evropa vedno biti vodilna. Zahvaljujem se pobudnicam in pobudnikom iniciative My Voice My Choice, ki premikajo meje v boju za pravice žensk v Evropi. In zahvaljujem se tudi vsem v Sloveniji, ki so to pobudo podprli," je še zapisala v odzivu.
Slovenski evroposlanci so se odzvali različno. Odločitev Evropske komisije tudi različno interpretirajo. Levosredinski poslanci odločitev in pobudo pozdravljajo, desni pa ji nasprotujejo in trdijo, da se ne bo zgodilo nič. Tako so tudi glasovali o resoluciji decembra lani v Evropskem parlamentu. Matjaž Nemec (S&D/SD) meni, da je komisija prvič potrdila, da lahko države članice uporabijo evropska sredstva za podporo ženskam pri financiranju varnega splava. "Pobuda je pokazala, da lahko majhna skupina pogumnih in odločnih žensk spremeni Evropo," je dodal.
Irena Joveva (Renew/Svoboda) je včerajšnji dan označila za pomemben mejnik za pravice žensk v Evropi. "Prvič smo dobili institucionalno priznanje, da dostop do varnega splava ni zgolj vprašanje nacionalnih odločitev, temveč tudi vprašanje evropskih politik. Komisija je zagotovila dostop do sredstev, odločitev o sodelovanju pa morajo sprejeti države članice. Nikogaršnja pravica ne sme biti omejena glede na državo ali regijo, iz katere prihajaš, in s to odločitvijo smo korak bližje k zmanjševanju te neenakosti," je zapisala v odzivu.
Do pobude pa so ves čas bili kritični na desnici. Evroposlanec Matej Tonin (EPP/NSi), ki je nasprotoval pobudi in lagal, da je splav dostopen v vseh 27 državah članicah, je v odzivu zapisal, da se pričakovano ni zgodilo nič. "Komisija je povedala to, kar sem trdil ves čas. Zdravstvena politika in ureditev vprašanja splava je v pristojnosti držav članic. Komisija je v odločitvi jasno upoštevala načelo subsidiarnosti in odločno zaščitila pravni okvir EU," je zapisal in dodal, da pobuda ni bila vzpostaljena zaradi pravic za evropske ženske, temveč za zmago Svobode na volitvah.
"Nika Kovač danes ne fajta za slovenske ženske brez ginekologa, ampak za zmago Goloba na prihajajočih volitvah. Ne bo ji uspelo. Z novo desnosredinsko vlado ji lahko omogočimo, da bo vsak petek na svežem zraku kolesarila po Ljubljani," je še šovinistično zapisal.
Romana Tomc (EPP/SDS) je prav tako poudarila, da je vprašanje splava sodi v pristojnost držav članic, česar da se komisija zaveda. Je pa izrazizla skrb zaradi možnosti koriščenja sredstev iz ESF+, ki da so namenjena odpravljanju socialnih razlik med državami, ne pa za "abortion turizem." "Ker sodelujem pri pripravi mnenj o delovanju ESF+, bom na to opozorila v parlamentu in nasprotovala predlogu vključitve splava med dopustne izdatke. Predlog, ki ga je danes kot izhod v sili predstavila komisija, je še daleč od realizacije in v praksi ne bo nikoli deloval," je tvitnila in pripisala, da je v Sloveniji še vedno 230.000 ženske brez ginekologa.
