V naslednjih desetletjih bomo priča največji industrijski preobrazbi našega časa, morda vseh časov. S temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu predstavila zeleni načrt za evropsko industrijo, ki je med drugim odgovor na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije. Načrt vključuje zakonodajni okvir za čisto tehnologijo, prilagoditev pravil za državne pomoči in financiranje na ravni EU. "Prehod na neto ničelne izpuste že povzroča industrijske, gospodarske in geopolitične spremembe - daleč najhitrejše in najbolj izrazite v času našega življenja," je povedala. Ta prehod po njenih besedah pomeni razvoj in uporabo čistih tehnologij v celotnem gospodarstvu.
Evropa je prvi korak naredila z zelenim dogovorom, v katerem je določila cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. V okviru načrta za okrevanje po pandemiji covida-19 bo za investicije namenila 800 milijard evrov, pripravila pa je še druge finančne instrumente. Predsednica komisije je tudi pozdravila načrte drugih držav, med njimi Japonske, Indije, Združenega kraljestva in Kanade, za investicije v zeleni prehod. Poleg tega so ZDA pripravile zakon za zniževanje inflacije (IRA), ki predvideva okoli 370 milijard dolarjev subvencij in davčnih olajšav za domača podjetja. "Zagotoviti moramo, da bodo naše pobude pravične in se medsebojno spodbujale," je povedala Ursula von der Leyen. Konkurenčnost in trgovina sta ključni za pospešitev čistih tehnologij in podnebne nevtralnosti, je poudarila. Zato mora tudi Evropa bolje skrbeti za industrijo čiste tehnologije.
"Evropejci imamo načrt. Imamo zeleni industrijski načrt. To je naš načrt za to, da bo Evropa postala dom čiste tehnologije in industrijske inovativnosti na poti k neto ničelnim izpustom," je pojasnila predsednica Evropske komisije. Ta načrt bo po njenih besedah temeljil na štirih stebrih. To so zakonodajni okvir, financiranje, veščine in trgovina. Po drugi strani je poudarila, da pa mora biti tam, kjer je trgovina nepravična, evropski odgovor odločnejši. "Kitajska odkrito spodbuja energetsko intenzivna podjetja v Evropi in drugod, da preselijo vso ali del svoje proizvodnje," je povedala. Obenem pa močno subvencionira svojo industrijo in podjetjem iz EU omejuje dostop do svojega trga, je še dejala. Vseeno je treba s Kitajsko po njenem mnenju še vedno sodelovati in trgovati, predvsem pri zelenem prehodu. Zato se je treba namesto na ločevanje od Kitajske osredotočiti na zmanjševanje tveganj. "To pomeni uporabo vseh naših orodij za soočanje z nepravičnimi praksami," je poudarila.
