Odbor za proračun Evropskega parlamenta (Budg) je danes sprejel vizijo dolgoročnega, sedemletnega proračuna za obdobje po letu 2027. Triindvajset članov odbora je glasovalo za, devet proti, dva sta se vzdržala. Poslanci so v poročilu poudarili, da bo treba več namenjati za varnost in obrambo, kar pa je mogoče le ob večji konkurenčnosti in močnejšem gospodarstvu. Trenutni večletni finančni okvir se izteče konec leta 2027. Po sprejetju poročila na matičnem odboru pa se začne delo evropskih institucij pri pripravi naslednjega sedemletnega proračuna. Evropski parlament bo o njem glasoval predvidoma maja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, predlog proračuna naj bi Evropska komisija nato predstavila julija. Po tem se bodo začela medinstitucionalna pogajanja. Zaključila bi se lahko do konca prihodnjega leta. Do začetka novega finančnega okvira bodo imele države članice leto dni časa za pripravo črpanja sredstev novega proračuna.
Proti enoletnim nacionalnim načrtom
Soporočevalec za proračun, romunski evroposlanec Siegfried Muresan (EPP), je v pogovoru s slovenskimi novinarji v Bruslju dejal, da želijo, da bi proračun bolje odražal nove prednostne naloge EU, kot sta konkurenčnost in obramba, hkrati pa ščitil kmetijstvo in kohezijo. "Pozivamo k odgovornemu in upravičenemu povečanju naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo presegel omejitev enega odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), ki smo jo določili sami," je dejal. Opozoril je na pomanjkanje denarja za obrambo in odzivanje na naravne katastrofe, saj da je komisija lani ob poplavah v srednji Evropi morala razporejati sredstva. "Potrebujemo večjo fleksibilnost in boljše odzivanje na krize," je dodal.
V poročilu so člani odbora še izpostavili, da mora finančni okvir po letu 2027 odražati trenutno geopolitično, gospodarsko in okoljsko realnost, hkrati pa mora izpolniti pričakovanja Evropejcev. Poslanci pa nasprotujejo ideji komisije, da bi po letu 2027 v državah članicah uporabljali model enoletnega nacionalnega načrta, ki se uporablja zgolj pri instrumentu okrevanja in odpornosti.
Applu in Meti večstomilijonski globi
Evropska komisija je ugotovila, da tehnološka velikana Apple in Meta z nekaterimi svojimi poslovnimi praksami kršita akt o digitalnih trgih. Posledično je Applu in Meti naložila plačilo kazni v višini 500 oziroma 200 milijonov evrov. EU je v ločenem sporočilu ocenila tudi, da je Apple primerno prilagodil postopek za spreminjanje privzetih nastavitev. Apple mora v okviru današnje odločitve Bruslja odpraviti omejitve usmerjanja uporabnikov na alternativne ponudbe izven trgovine App Store. Podjetju je komisija obenem naložila plačilo 500 milijonov evrov visoke globe, ki "upošteva težo in trajanje kršitve", so pojasnili. Bruselj pa je obenem ugotovil, da Metin poslovni model "privoli ali plačaj" ni skladen z aktom o digitalnih trgih. (sta)
Za je glasoval tudi Matjaž Nemec (S&D/SD), slovenski evroposlanec in član odbora. Povedal nam je, da so se v odboru poenotili v štirih stebrih. To so konkurenčnost gospodarstva, varnost in obramba, socialna kohezija in vladavina prava. "Ti stebri utrjujejo položaj parlamenta v odnosu do drugih institucij, predvsem Evropskega sveta, kjer se zdi, da še zmeraj prevladuje neenotnost zaradi različnih pogledov držav članic glede prioritet v naslednjem sedemletnem proračunskem obdobju. Novi proračun bo ohranil evropsko identiteto in krepil določene stebre, ki so odgovor na geopolitične in gospodarske spremembe v svetu," je dejal.
Za obrambo 800 milijard evrov?
Številke še niso znane. Proračun 2021-2027 je bil v vmesni reviziji denimo dodatno okrepljen s 64 milijardami evrov za financiranje prednostnih nalog, kot so podpora Ukrajini, migracije ...
Čeprav naj bi bilo največ sredstev novega proračuna namenjenih za obrambo, to še ni potrjeno. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi si želela tudi prek privatnih iniciativ pri sredstvih za obrambo priti do 800 milijard evrov. Kaj pa ostala področja? "Iz proračuna v proračun je manj sredstev za kmetijstvo. Velik poudarek je na konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pomembno je, da bi se evropske institucije osredotočile na vzpostavitev novih odnosov z državami, s katerimi doslej nismo sodelovali. Španski premier Pedro Sánchez je obiskal Peking, sledili mu bodo še predstavniki EU. To odpira novo poglavje v odnosu do Kitajske, kar je treba glede na trenutno ameriško politiko pozdraviti. Krepimo še sodelovanje z Južno Ameriko, Indijo in drugimi, tretjimi državami. Evropsko gospodarstvo potrebuje kisik v obliki novih, drugačnih trgov," nam je še povedal Matjaž Nemec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
