"Kmalu bodo minila štiri leta, odkar je Rusija napadla Ukrajino. Štiri leta, odkar je začela vojno proti suvereni in bistveno manjši sosedi. Štiri leta vedno novih kršitev mednarodnega prava. Štiri leta uničenja, razbitih življenj in sanj, uničevanja šol, bolnišnic in domov. To niso le besede, ampak ostra realnost ruske vojne," je dejala ministrica in dodala, da si je novembra to sama ogledala v Ukrajini.
Tanja Fajon je izpostavila, da Rusija v času pogajanj še naprej zaostruje vojno, katere žrtve so civilisti, ki nujno potrebujejo konec sovražnosti. "Kot člani Varnostnega sveta moramo govoriti proti tem grobim kršitvam mednarodnega prava, proti ugrabitvam otrok. Moramo obsoditi osvajanje ozemlja in zavrniti propadanje samih temeljev ZN," je poudarila.
"Ta vojna se mora končati. Obe strani se morata najprej strinjati o brezpogojnem premirju. 14 članic Varnostnega sveta to nenehno zahteva in Ukrajina se je strinjala že pred meseci. Ponavljamo poziv Rusiji, naj stori enako." Smiselna pogajanja med Rusijo in Ukrajino se lahko začnejo šele potem, poudarja Fajon.
Na koncu nastopa je zagotovila, da bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini ter pozivala k miru in spoštovanju mednarodnega prava.
Eno najbolj smrtonosnih let za civiliste
Varnostnemu svetu ZN so o dogajanju v Ukrajini poročali direktorica za Evropo v oddelku za mirovne operacije Kayoko Gotoh, pomočnica generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Joyce Msuya in direktor ITF Tomaž Lovrenčič.
Gotoh je dejala, da je bilo letošnje leto eno najbolj smrtonosnih za ukrajinske civiliste ne glede na optimizem v luči novih diplomatskih prizadevanj. ZN so od začetka vojne potrdili smrt 14.775 ukrajinskih civilistov, od tega 755 otrok. "To so le potrjene številke, dejanske so verjetno precej višje," je opozorila in ponovila, da napadi na civiliste in civilno infrastrukturo kršijo mednarodno pravo.
"Ukrajinci si ne morejo privoščiti čakanja na boljše pogoje, saj trpijo že četrto zimo pod ognjem in v temi," je dejala Msuya in Varnostni svet pozvala k ukrepanju, kar pa zaradi ruske pravice do veta ni mogoče. Vendar pa je Msuya članice pozvala, naj izkoristijo svoj vpliv, da se civilisti zaščitijo in dobijo humanitarno pomoč. Humanitarne organizacije za Ukrajince to zimo potrebujejo 278 milijonov dolarjev, doslej so dobile le 65 odstotkov potrebnega, je še povedala.
"Evolucija" poškodb zaradi min
"V Ukrajini sem bil priča novemu temnemu poglavju evolucije poškodb zaradi min. Sedaj tudi droni, ki eksplodirajo v zraku, ustvarjajo minska polja na nebu," pa je dejal Lovrenčič in poročal o svojem obisku v Ukrajini, kjer se je srečal s preživelimi žrtvami brez rok in nog, z globoko psihološko travmo. Mednarodno skupnost je pozval, naj okrepi prizadevanja za razminiranje, pomaga žrtvam in zahteva, da se napadi na civiliste prenehajo.
Ruski veleposlanik nad Kijev
Predstavnica ZDA je zagotovila, da si Washington prizadeva za premostitev razlik med Moskvo in Kijevom, pri čemer morata za konec vojne obe strani sprejeti težke odločitve. Cilj njene države je konec vojne in sporazumen dogovor o miru, po katerem bo Ukrajina ostala suverena in neodvisna država s priložnostjo za pravo blaginjo. "Ne smemo zamuditi priložnosti za pravičen in trajen mir," je dejala.
Predstavnik države, na katerega so med zasedanjem letele kritike in pozivi, naj se vojna konča, pa je dejal, da imajo Ukrajinci pred seboj dokaj realističen predlog za trajno rešitev konflikta, vendar vztrajajo v vojni zaradi "evropskih sponzorjev".
Pariz, London in Berlin da zavlačujejo z rešitvijo konflikta in se pripravljajo na vojno z Rusijo. "Washington razume, da vojaški spopad med Evropo in Rusijo ne bo lokalno omejen," je dejal in se zahvalil ZDA za mirovna prizadevanja.
"Zgodovina neusmiljeno dokazuje, da je vsak nov predlog pred Ukrajinci zanje manj ugoden kot prejšnji," je dejal veleposlanik Vasilij Nebenzija in Kijev obtožil, da grabi moške po ulicah in jih meče v nesmiseln mesarski mlin. Izrazil je dvom, da so prebivalci Evrope pripravljeni na podobno samomorilsko pot.
