Odnosi med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki že desetletja nihajo toplo-hladno, so v zadnjem času še komaj nad lediščem. Po nenehnem uvajanju carin in proticarin, ameriških grožnjah s sankcijami, prepirih okoli Huaweia, obtoževanjih zaradi pandemije novega koronavirusa in izzivalnih ameriških manevrih v Južnokitajskem morju je zdaj prišla na vrsto diplomacija - a ne v pozitivnem smislu reševanja težav.
V štirih desetletjih diplomatskih odnosov so ZDA in Kitajska na najnižji točki
Konzulat za konzulat
Začelo se je v torek, ko so ZDA od Kitajske zahtevale zaprtje konzulata v Houstonu. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je cilj zaprtja zaščita ameriške intelektualne lastnine in zasebnosti, kitajskim diplomatom in drugemu osebju pa dale le 72 ur časa, da zapustijo državo. "Kitajska poziva ZDA, da takoj prekliče svojo napačno odločitev, ali pa bo Kitajska ustrezno odgovorila," je tedaj povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin. "To je enostranska politična provokacija ameriške strani, ki resno krši mednarodno pravo (...) in dvostranski konzularni dogovor med Kitajsko in ZDA," je dodal Wang.
Šlo je seveda le za diplomatsko leporečje, saj nihče ni pričakoval, da si bodo Američani premislili. Včeraj se je zgodilo pričakovano in recipročno: Kitajska je kot odgovor na zaprtje svojega konzulata v ameriškem Houstonu pozvala ZDA, naj zaprejo svoje diplomatsko predstavništvo v Chengduju na jugozahodu Kitajske. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da bodo umaknili licenco za delovanje tujega predstavništva. Kitajski ukrep je "legitimen in nujen odziv na nerazumno ravnanje ZDA", so še sporočili v Pekingu. Niso sicer navedli, v kolikšnem roku morajo ZDA izprazniti konzulat, v katerem je sicer okoli 200 ameriških diplomatov in njihovih sodelavcev, zaposluje pa še okoli 150 Kitajcev, a provladni mediji so poročali, da so prav tako postavili 72-urni rok. ZDA iz konzulata v Chengduju pokrivajo regije Sečuan, Junan in Guizhou, pa tudi politično občutljivo avtonomno regijo Tibet. Vseeno pa gre za najmanj pomemben konzulat ZDA na Kitajskem, manj pomembne od tistih v Šanghaju, Guangzhou, Shenjangu in Hongkongu.
ZDA nočejo oboroževalne tekme
Ameriški predsednik Trump je v četrtkovem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil upanje, da se bodo ZDA lahko izognile "potratni" oboroževalni tekmi z Rusijo in Kitajsko. Pri tem je mislil na priprave na novi sporazum o omejevanju jedrskega orožja. Kitajska sicer zavrača predloge Trumpove administracije, naj se priključi pogovorom, z navedbo, da je njen jedrski arzenal bistveno manjši od tega, ki ga imata ZDA in Rusija, nekdanji tekmeci iz obdobja hladne vojne.
Korakanje nazaj
Politični analitiki ocenjujejo, da so odnosi med državama na najnižji ravni po letu 1979, ko je tedanji kitajski voditelj Deng Xiaoping obiskal ZDA in odprl prvi konzulat prav v Houstonu. Obisk je bil posledica podobne geste sedem let prej, ko je Peking kot prvi ameriški predsednik po drugi svetovni vojni obiskal Richard Nixon. Odnosi - tako politični kot gospodarski - med državama so se odtlej nenehno krepili, precej so se ohladili le leta 1989 zaradi kitajske intervencije ob protestih na pekinškem Trgu nebeškega miru.
V zadnjem času so sicer Združene države Amerike precej robantile zaradi kitajskega prevzemanja oblasti v Hongkongu, a nihče ni pričakoval, da se bodo zadeve tako zaostrile. Vse kaže, da gre predvsem za napenjanje mišic pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo v začetku novembra. Zdajšnji predsednik Donald Trump uradni Peking prikrito obtožuje, da podpira njegovega protikandidata Joeja Bidna, kar sicer zveni logično, saj je Biden dosti bolj umirjen politik od nepredvidljivega Trumpa. Tudi kitajski analitiki, ki seveda ne želijo biti imenovani, so za razne svetovne medije povedali, da si uradni Peking v primeru Bidnove izvolitve sicer ne dela iluzij, da bi se lahko vrnili "dobri stari časi" v odnosih med državama, toda storjen bi lahko bil korak naprej.
