Bistvo drugega svežnja zakonov je ustanovitev neodvisnega organa za integriteto, ki naj bi preprečeval, odkrival in odpravljal nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi s koriščenjem sredstev EU. Prav tako bo organ moral o primerih goljufij in korupcije poročati Uradu evropskega javnega tožilca (EPPO).
Prvi sveženj zakonov je madžarska vlada predlagala že v ponedeljek, spremembe pa naj bi v veljavo stopile novembra. Z njimi naj bi Madžarska izboljšala in okrepila boj proti korupciji ter si tako zagotovila dostop do milijard evrov sredstev EU.
Madžarski premier Viktor Orban, ki je na oblasti že vse od leta 2010, se je zaradi svojih politik zapletel v vrsto sporov z Brusljem. Madžarska je prva članica EU, proti kateri je unija aprila sprožila postopek v okviru novega mehanizma pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava.
Evropska komisija je minuli konec tedna državam članicam EU predlagala, da se ta postopek nadaljuje in da se Madžarski zamrzne evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov. Kot so pojasnili v Bruslju, gre za zamrznitev 65 odstotkov obveznosti v okviru treh operativnih programov kohezijske politike, kar predstavlja več kot tretjino madžarskih kohezijskih sredstev.
Komisija se je za to odločila zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, boja proti korupciji, pregona primerov, povezanih z evropskimi sredstvi, ter preprečevanja konflikta interesov pri dodeljevanju evropskih sredstev javnim skladom. Pri tem gre za kršenje načel vladavine prava, ki predstavljajo tveganje za proračun EU.
