To je danes sporočil predsednik SDP Peđa Grbin, sicer pa je že v petek hrvaško ustavno sodišče opozorilo, da Zoran Milanović ne more biti ne mandatar ne premier. "Ne bi rekel, da smo obupali, a se moramo zavedati realnosti. Če nekaj ni realno, ni treba z glavo skozi zid," je v torek po seji predsedstva stranke na vprašanje novinarjev, ali se je SDP odrekel Milanoviću kot mandatarju, odgovoril Grbin.
Ko so ga novinarji to vprašali še enkrat, je potrdil svoje besede. "Če je to vprašanje, potem je odgovor da," je dejal.
SDP se bo o oblikovanju vladajoče koalicije po besedah Grbina pogajala z vsemi političnimi strankami, ki so prišle v sabor, z izjemo HDZ. Pri tem je spomnil, da Milanovića za mandatarja ne podpirata Most in Istrski demokratski zbor (IDS). Konservativni Most je na volitvah prejel 11 poslanskih mandatov, IDS pa dva.
V Mostu menijo, da je najprimernejši za mandatarja njihov premierski kandidat Nikola Grmoja, sicer eden od ustanoviteljev stranke in njen glavni sekretar.
IDS medtem Milanovića ne podpira za mandatarja zaradi opozorila ustavnega sodišča, saj v stranki menijo, da je odločitve hrvaških institucij treba spoštovati.
Milanović je marca ob razpisu parlamentarnih volitev napovedal, da bo na njih sodeloval kot premierski kandidat stranke SDP. Ustavno sodišče ga je nemudoma opozorilo, da kot predsednik republike ne more biti kandidat na parlamentarnih volitvah, če želi sodelovati na njih, pa da mora odstopiti, a Milanović opozorila ni upošteval.
Ustavno sodišče je v petek nato sporočilo, da se je Milanović s svojimi izjavami in vedenjem spravil v položaj, v katerem ne more biti niti mandatar za sestavo prihodnje vlade niti premier, tudi če odstopi.
SDP je na volitvah osvojila 42 poslanskih mandatov, desnosredinska HDZ premierja Andreja Plenkovića pa 61. Za sestavo vlade bo mandatar v 151-članskem saboru moral imeti podporo najmanj 76 poslancev.
HDZ bo vladajočo koalicijo poskušala oblikovati z Domovinskim gibanjem, ki je skupaj s koalicijskimi partnerji na volitvah osvojilo 14 mandatov. Od tega je en mandat pripadel predsedniku skrajno desne stranke Zakon in pravica Mislav Kolakušić, ki pa pravi, da ga v vladi s HDZ ne bo.
