Ko se dolgo načrtovani dopust spremeni v nočno moro, tudi tako bi lahko naslovila reportažo o svojem obisku Dubaja. Turističnem, seveda, ki pa se, če se pošalim, kajti humor je v resnih razmerah še posebno dobrodošel, spreminja v mehko obliko vojnega reporterstva.
Življenje v Dubaju se je od sobotnega iranskega napada na dubajsko letališče in na enega od hotelov znamenite Palme spremenilo tudi navzven. Prometa na običajno nadvse živahnih dubajskih večpasovnicah je od sobotnega popoldneva precej manj, turistični ogledi znamenitosti pa odsvetovani ali odpovedani. Recepcije hotelov so polne zaskrbljenih turistov z vseh koncev sveta, ki bi že morali odpotovati domov, pa ne vedo, kdaj bo letališče spet odprto. Tudi tisti, ki imamo let šele čez nekaj dni, živimo v negotovosti.
Nemirna noč
Noč sva z možem preživela precej nemirno, saj naju je ob enih zjutraj vrgel iz hotelske postelje alarm. Slišati je bilo tudi oddaljeno pokanje, enako tudi v nedeljo dopoldan. Iz 16. nadstropja sva se, iz previdnosti peš, odpravila v hotelsko avlo, že polno zaskrbljenih turistov. Nekateri, zlasti mladi z vseh koncev Evrope, so naju spraševali, kaj bo, seveda nisva znala odgovoriti. Okrog štirih zjutraj se nas je večina vrnila v sobe.
Kako zapustiti Dubaj
Po zaslugi družbenih omrežij se slovenski turisti v Dubaju povezujemo, nekateri poročajo, da so noč prebedeli v hotelski garaži, drugi mrzlično iščejo rešitve, kako zapustiti Dubaj in se vkrcati na letalo v bližnjem, za zdaj varnejšem Omanu. Z možem upoštevava uradna priporočila in ostajava v hotelu, upajoč da se bo izteklo kar najbolje za vse. Tudi za večjo skupino simpatičnih Koprčank, ki sva jih spoznala med poletom iz Zagreba v Dubaj in od njih izvedela, da že deset let vsako leto odidejo na kakšno skupno potovanje.
