Eden najuglednejših ekonomistov prejšnjega stoletja Simon Kuznets naj bi nekoč rekel, da obstajajo štiri vrste držav: razvite države, nerazvite države, Japonska in Argentina. Dovtip ekonomista morda več ne drži kot nekoč, saj Deželo vzhajajočega sonca pestijo dolga desetletja stagnacije, gospodarske razmere v Argentini pa ostajajo praktično nespremenjene. Od konca druge svetovne vojne se je redkokatero drugo gospodarstvo na svetu tako močno pogreznilo. Še pred stoletjem je bila država simbol napredka in privlačna obljuba novega sveta – cilj evropskih priseljencev, ki so jo pogosto izbirali namesto ZDA. V letih pred prvo svetovno vojno je bila Argentina po BDP na prebivalca bogatejša od večine evropskih držav, delavske plače pa so presegale tiste v razvitem svetu. V obdobju 45 let pred veliko vojno je njeno gospodarstvo raslo s povprečno letno stopnjo šest odstotkov – najhitreje na svetu.
A po najbolj uničujoči vojni v zgodovini planeta država velja za učbeniški primer slabega upravljanja. To je v nos šlo predvsem argentinskim volivcem, ki so jeseni leta 2023 na predsedniških volitvah glasovali za radikalne spremembe. Razočarani nad desetletji gospodarskega nazadovanja in stagnacije politično-ekonomske ideologije zloglasnega hladnovojnega predsednika Juana Perona, čigar senca še danes visi nad državo, so Argentinci izvolili "El Loca" Javierja Mileija, drznega libertarnega profesorja s skrajnimi političnimi in ekonomskimi stališči, čigar gospodarski eksperiment stopa v tretje leto.
Milei je argentinske volivce prepričal s svojimi obljubami o zmanjšanju inflacije in prenapihnjenega državnega proračuna, kar mu je nekaj več kot leto in pol od prevzema funkcije nekoliko uspelo. Decembra 2023, ko je postal predsednik, je namreč mesečna inflacija znašala okoli 300 odstotkov. Sedaj pa se ta giblje pri 32 odstotkih. Leta 2023 je visoka inflacija močno obremenila argentinsko prebivalstvo, saj so se cene osnovnih dobrin iz meseca v mesec zviševale, medtem ko so plače stagnirale. Milei "zmago nad inflacijo" pogosto izpostavlja kot dokaz uspeha njegovega gospodarskega programa, ki je korenito zmanjšal javno porabo, vključno z zdravstvom, izobraževanjem, socialnimi storitvami in deli na javni infrastrukturi, da bi dosegel proračunski presežek.
Bližajoče volitve
Argentinci bodo 26. oktobra volili polovico spodnjega doma parlamenta in tretjino senata. Mileijeva stranka ima le okoli 15 odstotkov vseh sedežev, kar močno otežuje sprejemanje reform.
Vendar je njegov program vključeval tudi zgodnjo nominalno devalvacijo, zaradi katere se je argentinski peso okrepil. To je v kombinaciji z močnim padcem realnih plač močno vplivalo na kupno moč precejšnega dela prebivalstva. Varčevalni ukrepi so na drugi strani oklestili financiranje nekoč obsežne socialne države, kar se že kaže na številkah. Danes več kot polovica argentinskega prebivalstva živi pod pragom revščine, kažejo podatki Katoliške univerze v Argentini. To je med drugim tudi posledica Mileijeve devalvacije pesa in zmanjšanja vladnega financiranja. Leta 2024 je bilo tudi odpuščenih več deset tisoč vladnih uslužbencev, ukinjena je bila pomoč s hrano več deset tisoč družinam, proračun za izobraževanje pa je izgubil 70 odstotkov financiranja.
Amerika vskoči na pomoč
Nad mešanim uspehom Mileija so se navduševali predvsem mednarodni opazovalci, pri čemer je Mednarodni denarni sklad letos odobril nov program pomoči v višini 20 milijard dolarjev, medtem ko je ameriška vlada obljubila enako. Vendar volivci z Mileijem niso preveč zadovoljni. Slabi volilni rezultati na septembrskih volilnih rezultatih, njegova splošna nepriljubljenost in borba argentinske centralne banke za omejitev panike pri prodaji argentinske valute pa sprožajo dvome o njegovi sposobnosti vodenja države.
A Mileija je ravno pred bližajočimi vmesnimi volitvami 26. oktobra (za kratek čas) naposled rešil Stric Sam, ki je zagotovil valutno zamenjavo, s katero je Argentini omogočil odkup dolarskega dolga in preprečil finančni zlom. Strah pred novim volilnim polomom je namreč sprožil beg kapitala in padec pesa, kar je centralno banko prisililo v prodajo dragocenih dolarjev. Vendar negotovost glede prihodnje politike še odvrača tuje naložbe, medtem ko kombinacija skromne rasti in trdovratne inflacije poglablja nezadovoljstvo. Da bi zadržal inflacijo, Milei umetno ohranja močan peso – a za visoko ceno. Centralna banka je že porabila več kot milijardo dolarjev za podporo valuti, medtem ko bogatejši Argentinci svoje prihranke raje zapravljajo v tujini, navaja Bloomberg.
Slab volilni rezultat na vmesnih volitvah bi lahko Mileija spremenil v političnega invalida, nezmožnega nadaljevati napovedane gospodarske reforme v preostanku mandata. Kot poročajo tuji mediji, bo volilni rezultat prav tako odločil, ali bo Washington nadaljeval z obljubljenim finančnim paketom za reševanje argentinskega gospodarstva, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump pogojeval z Mileijevo zmago. Argentinci bodo 26. oktobra namreč volili polovico spodnjega doma parlamenta in tretjino senata. Njegova stranka ima sedaj le okoli 15 odstotkov vseh sedežev, kar močno otežuje sprejemanje reform.
Washingtonu je Milei zavezan tudi na zunanjepolitičnem področju. New York Times navaja, da je nekaj tednov po tem, ko je Trump dejal, da bo ZDA umaknil iz Svetovne zdravstvene organizacije, Milei storil enako z Argentino. Potem ko je Trump izstopil iz Pariškega podnebnega sporazuma, je Mileijeva vlada dejala, da preučuje tudi to možnost, in ko je Trump začel kritizirati Ukrajino (ki jo je Milei retorično ves čas podpiral), se je Argentina vzdržala glasovanja v Združenih narodih glede obsodbe Rusije.
