Donald Trump, predsednik, ki postavlja "Ameriko na prvo mesto" in je svojo politično znamko zgradil na nasprotovanju tujim vojaškim avanturam, je sprožil novo vojno s ciljem zamenjave režina. Izkazalo se je, da je samooklicani "kandidat miru" prav tako željan začeti nove vojne kot njegovi predhodniki. Med predsedniško kampanjo leta 2024 se je Trump predstavljal kot popolno nasprotje svojih demokratskih tekmecev. Vztrajal je, da bo s svojimi pogajalskimi sposobnostmi končal številne svetovne konflikte, ki so se začeli pod prejšnjo administracijo, vključno z vojno v Gazi in Ukrajini. V svojem zmagovalnem govoru novembra 2024 je privržencem dejal: "Ne bom začel vojne. Vojne bom ustavil."
Dva meseca kasneje je v inavguracijskem nagovoru šel še dlje in dejal, da bodo uspeh merili ne le po dobljenih bitkah, temveč predvsem po vojnah, v katere nikoli ne vstopijo. Kljub temu je v svojem prvem letu vrnitve v Belo hišo bombardiral sedem držav, vključno s Sirijo, Irakom in Somalijo. V soboto zgodaj zjutraj pa je sprožil svojo najobsežnejšo in najnevarnejšo vojaško kampanjo doslej - vojno proti Iranu. V osemminutnem videoposnetku na svojem omrežju Truth Social je Trump pojasnil, da so ZDA začele "množičen in trajajoč" napad na Iran z namenom uničenja njegovih vojaških zmogljivosti in strmoglavljenja islamskega režima, o dogajanju poroča britanski Guardian.
Vprašljivi dokazi in nasprotovanje javnosti
V zadnjih šestih tednih, ko je Trump ukazal največje kopičenje ameriške vojske na Bližnjem vzhodu od invazije na Irak leta 2003, predsednik ni pojasnil, ali Iran resnično predstavlja grožnjo, ki bi upravičila tveganje neskončne vojne. Trump je večinoma ignoriral javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da 70 odstotkov Američanov nasprotuje vojaškemu posredovanju v Iranu. Med njimi so tudi deli njegovega gibanja MAGA, ki so verjeli njegovim obljubam o koncu "večnih vojn".
V svojem videoposnetku je Trump predstavil argumente, zakaj Iran predstavlja grožnjo, vendar je večinoma recikliral desetletja stara ameriška opozorila o jedrskem programu in balističnih izstrelkih. Trdil je, da je režim blizu razvoju raket dolgega dosega, ki bi lahko dosegle ameriška tla. Vendar ameriške obveščevalne agencije ugotavljajo, da je Iran leta oddaljen od takšnega orožja. Poročilo Trumpove lastne obrambne obveščevalne agencije iz leta 2025 navaja, da Iran nima balističnih raket, sposobnih doseči ZDA, čeprav bi jih lahko do leta 2035 izdelal do 60.
Srhljive vzporednice z iraškim scenarijem
Trump je prav tako trdil, da Teheran poskuša obnoviti svoj jedrski program. Njegov posebni odposlanec Steve Witkoff je celo izjavil, da je Teheran "verjetno teden dni stran od materiala za bombo". Te izjave so sprožile alarm, da administracija poskuša na hitro sestaviti lažen primer za napad. Uradniki ameriških obveščevalnih služb namreč pravijo, da Iran ni poskušal obnoviti svojih glavnih jedrskih obratov po ameriškem napadu junija, Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo, pa je potrdil, da agencija ni našla dokazov o ponovnem bogatenju urana.
Težko je spregledati vzporednice med Trumpovim zavajajočim utemeljevanjem vojne proti Iranu ter lažmi in prirejenimi obveščevalnimi podatki, ki jih je George W. Bush uporabil za invazijo na Irak leta 2003. Busheva administracija je invazijo prodajala kot "lahek sprehod" in obljubljala, da bodo ameriške vojake pozdravili kot osvoboditelje. Vsaka večja predpostavka arhitektov iraške vojne se je izkazala za napačno. Sprožili so desetletja dolg konflikt, ki je razbil iraško družbo in preoblikoval Bližnji vzhod. Donald Trump je leta kritiziral vojne za zamenjavo režima, ki so jih začeli njegovi predhodniki. Zdaj je začel svojo lastno, z malo namigi o tem, kako se bo končala.
