Italijanskega politika so že konec preteklega meseca sprejeli v onkološko bolnišnico v Avianu zaradi resnih zapletov z imunskim sistemom. Umrl pa je danes zgodaj zjutraj, je zapisal Roberto Cuillo na Twitterju. Pogreb bo v petek opoldne v Rimu, v četrtek pa bo krsta s posmrtnimi ostanki ležala v palači Campidoglio v Rimu. Na evropskih institucijah so zastave spustili na pol droga, člani Evropske komisije pa se ga bodo v sredo spomnili z minuto molka, so sporočili v Bruslju.
65-letni Sassoli, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov (S&D), je bil za predsednika Evropskega parlamenta izvoljen julija 2019, mandat pa bi se mu v skladu z dogovorom treh največjih političnih skupin Evropske ljudske stranke (EPP), S&D in liberalcev (Renew) iztekel v tem mesecu. Sredi decembra lani je sporočil, da se za drugo polovico petletnega mandata ne bo potegoval.
Nekdanji televizijec je bil za predsednika Evropskega parlamenta izbran julija 2019. Gre za enega najpomembnejših položajev v Bruslju, glavni nalogi predsednika pa sta vodenje sej in nadzir nad delom parlamenta.
Rodil se je v Firencah 30. maja 1956 in je bil član Evropskega parlamenta več kot deset let. Preden je vstopil v politiko, je bil novinar in kot napovedovalec na televiziji RAI precej znan javnosti. Bil je poročen in imel dva otroka.
Prihodnji teden bo v Strasbourgu prvo letošnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem naj bi izbirali novo vodstvo, ob predsedniku tudi podpredsednike parlamenta.
V EPP so novembra lani za kandidatko za predsednico parlamenta za drugo polovico petletnega mandata izvolili Maltežanko Roberto Metsola. Svojo kandidatko ima tudi Levica, in sicer špansko evroposlanko Siro Rego, v skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so izbrali Poljaka Kosmo Zlotowskega.
Sožalja iz Slovenije
Družini in prijateljem pokojnega sta preko Twitterja sožalje med drugim izrazila premier Janez Janša in predsednik DZ Igor Zorčič. "Žal nam je ob smrti predsednika Sassolija. V tem težkem trenutku so naše misli z njegovo družino in prijatelji," je na Twitterju zapisal Janša.
Zorčič pa je tvitnil, da mu je bilo v čast delati s Sassolijem v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin je na Twitterju zapisal, da "smo izgubili ponosnega Evropejca, ki je utelešal resnične vrednote združene Evrope".
Poslanec SMC Gregor Perič je na Twitterju zapisal, da je bil Sassoli zavezan gradnji močnejše Evrope in v več pogledih je bil pri tem uspešen. Dodal je, da je Evropa z njim izgubila velikega voditelja.
Od televizijskega novinarja do predsednika Evropskega parlamenta
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, ki je umrl danes star 65 let, je bil nekdanji televizijski novinar, ki se je pred dobrim desetletjem odpravil v politiko kot evropski poslanec socialistov in demokratov (S&D).
Sassolija so leta 2019 potrdili za predsednika Evropskega parlamenta za mandat dveh let in pol, ki bi se iztekel ta mesec. Sredi decembra lani je sporočil, da se za drugo polovico petletnega mandata ne bo potegoval. Njegov čas na čelu Evropskega parlamenta je zaznamovala predvsem pandemija covida-19.
Ugled in spoštovanje v parlamentu si je Sassoli zagotovil predvsem s svojim smislom za organizacijo in kako se je njegova ekipa posvetila delu na daljavo. Uspešno se je uprl tudi francoskim pritiskom, da bi plenarne seje med pandemijo vseeno potekale v Strasbourgu.
V znak solidarnosti med pandemijo je nato prostore Evropskega parlamenta v Strasbourgu namenil kot prizorišče za testiranje na novi koronavirus in pripravljanje obrokov za družine v stiski.
Njegova Ahilova peta pa je bilo zdravje. Med drugim je prebolel levkemijo. Znan je bil sicer kot strasten kadilec, septembra lani pa je moral v bolnišnico zaradi pljučnice, zaradi česar je bil več tednov odsoten z dela. Znova so ga hospitalizirali 26. decembra zaradi zapletov pri delovanju imunskega sistema. Preminil je davi v bolnišnici v kraju Aviano na severovzhodu Italije.
Italijan Sassoli je bil rojen 30. maja 1956 v Firencah. Bil je poročen in imel dva otroka. Diplomiral je iz političnih znanosti na univerzi v Firencah. Preden je vstopil v politiko, je delal v novinarstvu, na seznam poklicnih novinarjev se je vpisal leta 1986. Sprva je bil kot časopisni in agencijski novinar precej neznan, kariero pa si je začel resneje graditi v rimski pisarni časnika Il Giorno, kjer je sedem let spremljal notranjepolitično in drugo aktualno dogajanje.
Pozneje se je preusmeril v televizijske vode in delal kot televizijski novinar za različne programe televizijske hiše RAI. Od leta 2006 do 2009 je bil namestnik direktorja programa TG1. Leta 2009 se je nato pridružil Demokratski stranki.
Njegov prehod iz novinarstva v politiko je bil za nekatere kontroverzen, a Sassoli, ki je bil vsakokrat v Evropski parlament izvoljen s preferenčnimi glasovi, se je takrat zavezal, da bo preostanek svojega profesionalnega življenja namenil politiki.
Leta 2013 je kandidiral tudi za župana Rima in z okoli 26-odstotno podporo premagal nekdanjega premierja Paola Gentilonija. A to ni bilo dovolj za zmago, premoč je moral priznati nekdanjemu senatorju Ignaziu Marinu.
Znova so ga za evropskega poslanca izvolili leta 2014, ko je postal tudi podpredsednik Evropskega parlamenta, bil pa je odgovoren tudi za proračun in evropsko-sredozemsko politiko. Pet let kasneje pa je sledil nov dosežek v karieri, saj se mu je uspelo zavihteti na čelo Evropskega parlamenta.
"Če mi boste zaupali, se bomo skupaj borili za parlament, ki bo moderen, bolj transparenten, okolju prijazen in dostopen državljanom," je obljubljal pred izvolitvijo.
Z izvolitvijo Sassolija si je Italija zagotovila, da je obdržala enega od treh ključnih položajev v Evropski uniji, potem ko se je s čela Evropske centralne banke poslovil Mario Draghi, Federica Mogherini pa s položaja visoke zunanjepolitične predstavnice EU.
Številni odzivi v Bruslju
Vrh evropske politike se z obžalovanjem in tudi presenečenjem odziva na novico o Sassolijevi smrti. "Počivaj v miru David, moj dragi prijatelj," je na Twitterju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Večina ga sicer označuje kot velikega Evropejca in demokrata ter toplega človeka.
Kot je v svojem prvem tvitu davi zapisala von der Leynova, je bil Sassoli, sicer član politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, "velik Evropejec in ponosen Italijan". Označila ga je še kot "sočutnega novinarja, izrednega predsednika Evropskega parlamenta ter predvsem dragega prijatelja".
"Riposa in pace, caro David!" je še - podobno kot številni drugi evropski politiki - dodala v Sassolijevi domači italijanščini.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je na Twitterju prav tako odzval v italijanščini. Pokojnega je označil kot "iskrenega in strastnega Evropejca", katerega "človeško toploto, velikodušnost, prijaznost in nasmeh" že pogreša.
Izgubili smo "resničnega Evropejca, državnika, človeka vrednot", so zapisali v Sassolijevi S&D. "Bil je resničen voditelj, ki se je zelo močno boril za demokratična in progresivna načela," so dodali.
Odzvali so se tudi že v drugih evropskih političnih skupinah ter številni evropski poslanci in komisarji, pri čemer žalost in hvale na račun Sassolija prihajajo iz različnih političnih taborov in vseh držav.
Maltežanka Roberta Metsola, ki jo Evropska ljudska stranka (EPP) predlaga za naslednico Sassolija na čelu Evropskega parlamenta, je na primer zapisala, da je njeno srce zlomljeno, saj je Evropa izgubila voditelja, ona sama je izgubila prijatelja, demokracija pa svojega šampiona. "David Sassoli je svoje življenje posvetil temu, da bi bil svet boljši in bolj pošten," je še dodala.
Po smrti Sassolija vodenje parlamenta začasno pripada prvi podpredsednici Metsoli
Po smrti predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija se odpira vprašanje, kdo bo do izvolitve novega predsednika prevzel dolžnosti. Glede na pravila naj bi funkcijo začasno opravljala prva podpredsednica Roberta Metsola. Maltežanka iz EPP se sicer poteguje za novo predsednico parlamenta, izvoljena bi bila lahko že prihodnji torek.
Kaj se zgodi v primeru smrti predsednika parlamenta, ureja 20. člen poslovnika Evropskega parlamenta. Ta določa, da v primeru, da se "sprosti položaj predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja podpredsednik po prednostnem vrstnem redu". V tem primeru bi torej Sassolija do izvolitve novega predsednika zamenjala prva podpredsednica Metsola.
To je sicer prvič v zgodovini Evropskega parlamenta, da je predsednik te institucije umrl v času svojega mandata, so pojasnili v tiskovni službi parlamenta.
Prihodnji teden bo v Strasbourgu potekalo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem bodo poslanci izbirali novo vodstvo, ob predsedniku parlamenta tudi podpredsednike in kvestorje. Volitve bodo, kot je bilo predvideno, potekale v torek.
Med kandidati je tudi 42-letna Metsola, ki prihaja iz največje parlamentarne skupine, Evropske ljudske stranke (EPP). Za prvo podpredsednico parlamenta je bila izvoljena novembra 2020.
Metsola bi lahko že prihodnji torek postala nova predsednica Evropskega parlamenta, če si bo ob glasovih svoje EPP uspela zagotoviti še podporo socialistov (S&D) in liberalcev (Renew). V prvih treh krogih glasovanja mora kandidat oziroma kandidatka zbrati absolutno večino glasov, v četrtem krogu pa zadostuje relativna večina.
Če bo izvoljena, bo Metsola tretja ženska na čelu Evropskega parlamenta. Pred njo sta ta položaj zasedali Francozinji Simone Veil (1979-1982) in Nicole Fontaine (1999-2002).
Evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič je v podobnem duhu užaloščen ocenil, da smo izgubili "prepričanega demokrata in resničnega Evropejca".
Užaloščeni tudi poslanci iz Slovenije
Izrazi žalosti in ocene, da je Evropa izgubila velikega človeka, ob smrti Sassolija prihajajo tudi iz vrst evropskih poslancev iz Slovenije.
"Sem strtega srca. Evropski parlament je izgubil resničnega voditelja, demokracija in vladavina prava sta izgubili šampiona in jaz sem izgubila dragega prijatelja (...) Pogrešala te bom, David," je tvitnila evropska poslanka Tanja Fajon, sicer Sassolijeva kolegica v politični skupini socialistov (S&D) v Evropskem parlamentu.
"Grazie, Presidente, za tvojo neomajno vero v združeno Evropo ter vse, kar si dobrega storil za Evropo in za vse nas," je prav tako na Twitterju sporočil Milan Brglez (S&D/SD).
Odzvali so se tudi že v drugih evropskih političnih skupinah. "Trdno je verjel v enotno Evropo, kjer je demokracija bistvena vrednota. Kot nekdanji novinar je bil močan borec za svobodo izražanja," je o pokojnem zapisala Ljudmila Novak (EPP/NSi).
Prav tako z obžalovanjem sta se že odzvala evroposlanca Klemen Grošelj in Irena Joveva (Renew/LMŠ). "Žalosten dan za Evropski parlament in EU, ob mnogo prezgodnji smrti izpričanega in odločnega borca za boljšo Evropo, v teh za nas vse in našo institucijo zahtevnih časih," je zapisal Grošelj.
Oglasili so se med drugim še visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in šef evroskupine Paschal Donohoe.
Vodja italijanskih socialdemokratov (PD) in nekdanji premier Enrico Letta je Sassolija označil kot "edinstvenega prijatelja" in "strastnega Evropejca". Globoko obžalovanje ob smrti Sassolija so sicer že izrazili številni italijanski politiki in premierji evropskih držav, med drugim Nizozemske, Avstrije, Hrvaške in Španije. Še naprej pa dežujejo novi in novi odzivi.
