Hrvaško in regionalno medijsko krajino je pretresla vest o smrti Sonje Braut, ugledne novinarke in urednice, ki je pustila neizbrisen pečat v novinarstvu nekdanje Jugoslavije in samostojne Hrvaške. Brautova je bila najbolj znana kot zadnja glavna urednica kultne ženske revije Svijet, ki je v času svojega izhajanja veljala za medijski fenomen, saj je odpirala vrata progresivnim družbenim idejam in brez zadržkov govorila o temah, ki so bile takrat v družbi pogosto potisnjene ob rob.
Poleg vodenja revije Svijet je svojo profesionalno pot gradila tudi v uredništvih revij Mila in Gloria, delala je v dnevnem časopisu Vjesnik ter na Hrvaški radioteleviziji (HRT). O žalostni vesti so javnost obvestili iz Hrvaškega novinarskega društva (HND), poroča hrvaški portal 24sata.
Novinarstvo ji je bilo tako rekoč položeno v zibelko. Rodila se je namreč v družini novinarjev; ta poklic so opravljali njena mati, oče in očih. Kljub temu, da je sprva študirala ekonomijo, je ljubezen do pisane besede prevladala. Svoj prvi "pravi" tekst je objavila leta 1972, ko pa je njen očim zbolel, je od njega prevzela urejanje nekaj rubrik in tako dokončno vstopila v svet medijev.
Glasnica naprednih idej v nekdanji državi
Kot mlada urednica pri reviji Svijet je Sonja Braut pokazala izjemen občutek za duh časa. Revija pod njenim vodstvom ni bila le klasičen ženski magazin, temveč platforma za razpravo o seksualnosti, enakopravnosti in številnih drugih tabu temah jugoslovanske družbe. S svojim delom je pomagala oblikovati javno mnenje in opolnomočiti bralke v času, ko so bile takšne vsebine redkost. Poleg uredniškega dela je napisala tudi knjigo z naslovom "Tinejdžeri traže odgovore" (Najstniki iščejo odgovore) in pripravljala prispevke za takratno Televizijo Zagreb v oddaji Tele-Vjesnik.
Čeprav je bila uradno v "predčasnem" pokoju, njen novinarski duh ni nikoli zares počival. Aktivno je sodelovala z revijo Gloria, svoje misli in opažanja pa je redno delila tudi na družbenih omrežjih. Na Facebooku je objavljala pronicljive eseje o Zagrebu, evropskih mestih, ki jih je obiskovala, ter o življenju na Hrvaškem, pri čemer se ni izogibala analizi problemov, s katerimi se sooča sodobna družba.
Ostra kritika klijentelizma in stanja v medijih
Sonja Braut-Kazić je ostala zvesta novinarskim standardom do konca in je bila pogosto kritična do smeri, v katero se razvijajo sodobni mediji in družba. V enem izmed svojih intervjujev je brez dlake na jeziku spregovorila o stanju na hrvaški medijski sceni. Opozorila je, da mediji pogosto delujejo nadzorovano, a ne toliko zaradi zunanje prisile, temveč zaradi karierizma in nevednosti posameznih urednikov in novinarjev.
"Prevladuje poslušniški duh, vseeno je, ali se je treba klanjati dobičku in oglaševalcem ali neki politični centrali," je dejala. Še posebej ostra je bila do razširjenega klientelizma, ki po njenem mnenju uničuje družbo. Opozorila je na prakso, kjer članstvo v političnih strankah postaja pogoj za šolanje otrok, zaposlovanje družinskih članov in zagotavljanje eksistence. "Na več ravneh je to pogubno za našo družbo, še posebej zato, ker ljudi spodbuja k izseljevanju," je poudarila in dodala, da si takšne države nihče dobronameren ne bi želel. Upala je, da se bo nekoč zbrala kritična masa ljudi, ki bo krmilo obrnila proti pravim vrednotam, kot so olikanost, znanje, sposobnost in strpnost.



