Dolgolistna meta (Mentha longifolia) je ena od pripadnic številne družine met. Spada med ustnatice, poznamo jo tudi pod domačimi imeni konjska meta, konjski prdec, mala meta, divja meta, meta, saosa, jud.
Je trajna zelnata rastlina. Njeno steblo je pokončno, štirirobo, v zgornjem delu zelo razvejeno. Zraste do meter visoko. Listi so nasprotni, jajčasto suličasti, z nazobčanimi robovi, koničastimi konicami, zadnji del je pokrit z gostimi sivimi dlačicami. Spodnji listi so na kratkih pecljih. Cvetovi so dvospolni, združeni v gosta podolgovata koničasta socvetja. Pestič je zaraščen.
Cveti od junija do septembra. Je medonosna rastlina. Čebele obiskujejo cvetove in naberejo veliko nektarja in nekaj cvetnega prahu.
Razširjena je po Evropi in Mali Aziji. Raste na vlažnih travnikih, travnikih in pašnikih, ob rekah in potokih, ob cestah in robovih gozdov do 1500 metrov nadmorske višine. Razmnožuje se s semeni.
Zel nabiramo junija, julija, avgusta in še v prvi polovici septembra.
Učinkovine, ki jih vsebuje, so: eterično olje, mentol, bilten, karvakrol, askorbinska kislina, vitamin C, grenčine, čreslovine.
Uporabna je za čaj, obkladke, kot začimba za ribje in mesne jedi. Iz nje pridobivajo eterično olje, ki ga dodajajo žvečilnemu gumiju, zobni pasti, praškom in ustni vodici, pri pripravi osvežilnih pijač, izdelavi likerjev, kot dodatek k namazom, omakam ter sladicam in pecivu.
Ima številne zdravilne lastnosti. Blaži težave pri vnetju dihal, obenem pa tudi poživlja, vpliva na izločanje žolča in seča ter želodčnih sokov. Pomirja bruhanje, pomaga pri prehladu, zadahu iz ust, ima pomirjevalni učinek, znižuje krvni tlak, blaži krče in deluje antiseptično. Lajša utrujenost, spodbuja hujšanje, saj zmanjšuje apetit, ugodno deluje pri nespečnosti in nevralgičnih bolečinah, vnetju dlesni, ranjenem jeziku, zobobolu, migreni, glavobolu, omotici in pri glivičnih boleznih.
ČAJ
Zvrhano jedilno žlico dolgolistne mete prelijemo s četrt litra vrele vode in pustimo stati deset minut, nato odcedimo. Čaj pijemo neoslajen. Pijemo ga pri želodčnih težavah trikrat na dan po eno skodelico.
KURA PRI ALERGIJI NA CVETNI PRAH
Zmešamo po 50 gramov naslednjih rastlin: žajbelj - list, navadni rman - zel, dolgolistno meto - list, tavžentrožo - zel, rožmarin - zel, oreh - list.
Priprava: Osem jedilnih žlic mešanice prelijemo z dvema litroma vrele vode, pustimo stati 20 minut. Čaj precedimo, osladimo ga s kostanjevim medom. Pijemo ga sedem dni po eno skodelico pred kosilom in po njem ter po večerji. Po 14 dneh lahko kuro ponovimo.
ČAJNA MEŠANICA PROTI GLAVOBOLU
Zmešamo naslednja zelišča: 20 g bele vrbe -lubje, 20 g koprive - list, 15 g dolgolistne mete -zel, 15 g bele omele - list, 10 g melise - list, 10 g šentjanževke - zel, 10 g trobentice - cvet.
Priprava: Čajno žličko mešanice prelijemo s dvema decilitroma vrele vode, pustimo stati 15 minut, precedimo. Čaj pijemo trikrat na dan.
OLJE ZA VTIRANJE
Olje dolgolistne mete in olje sivke vtiramo v senca, na čelo in zatilje.
IZPIRANJE PRI PARODONTOZI
Zmešamo naslednja zelišča: 30 g dolgolistne mete - zel, 30 g robide - list, 20 g njivske preslice - zel, 10 g kolmeža - korenina, 10 g gozdnega slezenovca - zel.
Priprava: Čajno žličko mešanice prelijte s skodelico vrele vode pusti stati 15 minut. Čaj precedite, ohladite in večkrat na dan izpirajte ustno votlino.
ČAJ PRI VNETJU ŽELODČNE SLUZNICE
Zmešamo naslednja zelišča: 30 g dolgolistne mete - zel, 20 g kolmeža - korenina, 20 g majarona - zel, 10 g zdravilnega jetičnika -zel, 10 g navadnega sleza - korenina, 10 g melise - list.
Priprava: Štiri jedilne žlice mešanice prelijemo z litrom vrele vode, pustimo stati 15 minut. Čaj precedimo, pijemo ga trikrat na dan pred obrokom.
ZA ZNIŽANJE HOLESTEROLA
Zmešamo naslednja zelišča: 30 g konjske grive - zel, 30 g dolgolistne mete - zel, 20 g tavžentrože - zel, 10 g gloga - cvetni vršički, 10 g navadnega rmana - zel.
Priprava: Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut. Čaj precedimo in ga trikrat na dan pijemo pred obrokom. Čaj moramo piti vsaj tri mesece, nakar moramo narediti krvni test.
SIRUP IZ DOLGOLISTNE METE
V kozarec s širokim grlom natresemo izmenjaje plast listov dolgolistne mete s cvetovi in plast sladkorja. Poln kozarec pokrijemo in postavimo na sonce. Pustimo stati tako dolgo, da se sladkor utekočini (približno štiri tedne). Nato sirup precedimo skozi gazo ali drobno sito, nalijemo v steklenice in shranimo v hladnem in temnem prostoru. Sirup pomirja in pomaga pri prehladnih obolenjih dihal.
KREPILNA ZELIŠČNA KOPEL
Potrebujemo: Po eno pest dolgolistne mete - list, poprove mete - zel, materine dušice - zel.
Iz teh posušenih rastlin naredimo dva litra zavretka. Lonec pokrijemo in počakamo deset minut. Precedimo in prilijemo vodi, pripravljeni za kopel. Takšno kopel priporočamo oslabelim in starejšim ljudem.
SKUTNI NAMAZ
Sveži skuti ali sirnemu namazu s smetano primešamo drobno sesekljane sveže liste dolgolistne mete. V skuto dodamo dve jedilni žlici oljčnega olja za boljše mazanje. Solimo po okusu in dobro premešamo. Namesto skute lahko vzamemo maslo, margarino ali topljeni sir.
ČAJ ZA BOLJŠE POČUTJE
Dve čajni žlički zdrobljene dolgolistne mete prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji od osem do deset minut, nato ga precedimo. Čaj je aromatičen in prijetno ogreje.
OPOZORILO
Ni priporočljiva za otroke, nosečnice in doječe matere. Snovi, ki so v dolgolistni meti, lahko povzročijo alergijske reakcije.
