Bolj popolno ne gre. Šest olimpijskih tekem, šest zlatih medalj. Zimski olimpijski rekord Johannesa Hösflota Klaeba je komaj verjeten, a hkrati ne povsem nepričakovan. Enako je Norvežan storil lani na svetovnem prvenstvu, dobil je vseh šest preizkušenj v smučarskem teku. V minulih dneh pa ga ni zlomilo niti psihološko breme olimpijskih iger, najpomembnejših tekem, ki pridejo le enkrat na štiri leta.
Z zmagami v skiatlonu, sprintu, teku na deset kilometrov, v štafeti, ekipnem sprintu in za konec še na prestižni preizkušnji na petdeset kilometrov je svoj števec olimpijskih medalj dvignil na srečno trinajstico, saj je že imel tri zlate iz Pjongčanga 2018, dve iz Pekinga 2022 ter še po eno srebrno in bronasto. S tem je prehitel slovite rojake. Kdo so drugi zimski olimpijski velikani? Po skupnem številu medalj je na vrhu še vedno smučarska tekačica Marit Björgen s petnajstimi (osem zlatih, štiri srebrne, tri bronaste), biatlonec Ole Einar Björndalen ima eno bronasto medaljo manj od nje ...
Dolgo je vladala telovadna kraljica
Če so zimske olimpijske igre večna domena Norvežanov, so na poletnih rekordi še bolj izraziti, saj to omogočajo številne discipline v športih, kot sta plavanje in gimnastika. Kljub tej prednosti plavalni dosežki Michaela Phelpsa mejijo na znanstveno fantastiko. Američan je najuspešnejši olimpijec vseh časov, saj ima 23 zlatih kolajn. Ob tem pa še tri srebrne in dve bronasti, kar se v njegovi statistiki bere skoraj kot spodrsljaj. Njegov vrhunec je bil Peking 2008, ko je osvojil osem zlatih kolajn. Pred njim je rekord dolgih 48 let držala sovjetska telovadka Larisa Latinina. Gimnastična kraljica je vladala med letoma 1956 in 1964. Njeno skupno število medalj: osemnajst. Zlatih: devet. Latinina še vedno drži rekord za največ posamičnih medalj, štirinajst, saj so Phelps in drugi kup odličij osvojili v štafetah.
Uspeh Klaeba ni plod zgolj njegovega talenta, to vam je cela družinska firma. Njegov dedek Kare je bil njegov dolgoletni trener. On mu je, ko je imel mali Johannes dve leti, podaril prve smuči in z njim razvil revolucionarno tehniko. Johannesov oče Haakon je njegov menedžer in kuhar na tekmah. Mati Elisabeth skrbi za finance. Brat Ola je zadolžen za priljubljene vloge na Youtubu, kjer Johannes razkriva zakulisje življenja vrhunskega športnika. In tu je še njegova izbranka. Lani se je po sedmih letih zveze zaročil s Pernille Dösvik, ki je njegova stalna podpora na tribunah.
Športni čudež: otroci brez rezultatov
Korenine njegovih podvigov pa tičijo še nekje: v norveškem razumevanju športa. Država z vsega 5,5 milijona prebivalci je vsakič znova dominantna v zimskih športih, tudi na tokratnih olimpijskih igrah je bilo tako. Kaj tako prav počnejo Norvežani? Odgovor se skriva v dokumentu, imenovanem Otrokove pravice v športu. To je edinstven pristop k razvoju talentov. Na Norveškem je s pravili določeno, da se v športu za otroke, mlajše od 13 let, ne smejo objavljati rezultati, lestvice ali podeljevati naslovi prvakov. Cilj je, da otrok uživa, ne pa da čuti pritisk zmage ali strah pred porazom. Namesto selekcije norveški sistem spodbuja vse otroke, da ostanejo v športu čim dlje. In zadeva očitno deluje. Ker se ne osredotočajo na rezultat, otroci pogosto trenirajo več različnih športov hkrati. To jim daje motoriko za vse primere. Selekcija se zgodi kasneje, ko ima država že na voljo ogromen bazen talentov. Ko otrok dopolni 13 let, se začnejo resni treningi, meritve in konkurenca.
Klaebo je zgolj najbolj popoln produkt tega sistema. A seveda je dodal marsikaj svojega. Začnimo z revolucijo, ki je spremenila smučarski tek. Klaebo je uvedel tek v hrib, kjer s smučmi dejansko teče, namesto da bi drsel. S tem slogom je na najstrmejših delih prog nepremagljiv. Pri tem uporablja izjemno visoko frekvenco korakov, podobno kot pri sprintu na atletski stezi. S koleni seže precej višje kot drugi tekači, kar mu daje večjo potisno silo. To je dobesedno - letenje po hribu navzgor.
Zanimivo je, da je to tehniko razvil s svojim dedkom Karejem. Ker je bil Johannes kot najstnik fizično šibkejši od vrstnikov, ni mogel z močjo drseti v klance. Zato mu je dedek rekel, naj potem pač teče. Končni rezultat eksperimenta? Na olimpijskem sprintu so izmerili, da je Klaebo v najstrmejšem delu klanca tekel s hitrostjo 18,4 kilometra na uro. To je ritem, ki bi mu ga že na ravnem asfaltu zavidali tudi maratonci, on pa je to izvedel na smučeh.
Z rapom nad tekmece
In to terja poseben trening. Johannes ima v svoji hiši v Trondheimu eno najnaprednejših zasebnih telovadnic na svetu, kjer osrednje mesto zavzema "vesoljska" tekaška, smučarska steza, dovolj široka in dolga, da na njej uporablja tekaške smuči na koleščkih. Steza se lahko dvigne do ekstremnih naklonov, kar mu omogoča piljenje znamenitega teka v klanec. Ena njegovih najbolj znanih metod treninga je tako imenovana nadkompenzacija hitrosti. Stezo nastavi na hitrost, višjo od tiste, ki jo doseže na pravi progi. In ko pride na sneg, se mu običajna tekmovalna hitrost zdi počasna. Sam sicer priznava, da so ure in ure strmenja v steno med tekom na stezi izjemno dolgočasne. Vendar pravi, da mu prav ta monotonost daje psihično odpornost, ki jo potrebuje na dolgih preizkušnjah, kot je kraljevska petdesetica. In tu je še njegova "faza ubijalskega instinkta": petnajst minut pred startom posluša hip hop in rap. Ritem rapa mu pomaga ujeti frekvenco, ki jo nato uporabi pri svojem hitrem koraku na snegu. Medtem ko posluša glasbo, v glavi preteče celotno progo in vizualizira točno določeno točko, kjer bo začel svoj korak, predvidi reakcije tekmecev in vnaprej pripravi protinapad.
Kdo je še ta šampion? Ko ne trenira, čas najraje preživlja na ribolovu, pohodništvu ali lovu, s čimer si polni baterije za naporne zimske sezone. Navdušuje se nad golfom, kolesarstvom, formulo 1 in nogometom. Do 16. leta je sam resno treniral nogomet, nato pa se je moral odločiti med žogo in smučmi. Je tudi vloger s polnim delovnim časom, eden prvih vrhunskih športnikov, ki svojo pot dokumentira na YouTubu. Kar se je začelo kot hobi z bratom Olo, se je razvilo v digitalni imperij s skoraj milijonom sledilci.
Pa šampionska prehrana? Johannes ima alergijo na gluten, že zato je njegov jedilnik na dan tekme kombinacija znanosti, norveške tradicije in prilagoditve alergiji. Ker med eno samo sprintersko preizkušnjo, ki vključuje kvalifikacije, četrtfinale, polfinale in finale, porabi ogromno glikogena, je ključ v konstantnem "dolivanju goriva". Zajtrk poje dobre tri ure pred startom in brezglutenska ovsena kaša je njegova glavna jed, doda ji borovnice, narezano banano in žlico medu za energijo. Skrivno orožje: kot pravi Norvežan obožuje njihov tradicionalni rjavi sir. Pri čemer so Norvežani itak znani po tem, da na tekme s seboj vozijo svoj tovornjak s hrano in kuharja, da so sestavine vedno sveže in varne. Še veselje za pivopivce: Klaebo po težkih treningih in tekmah rad spije pivo za regeneracijo in preprečevanje vnetij po ekstremnih naporih. A to pivo je brezalkoholno.
Lov na Phelpsa ali puško v roke?
Po izjemnih zmagah je vprašanj o Klaebovi prihodnosti vse več, ko pa je pri 29 letih dosegel vse, kar se v njegovem športu da doseči. Lov na rekord Michaela Phelpsa se zdi nemogoč, četudi je Klaebo namignil, da se počuti fizično in mentalno dovolj močnega za še kakšne brezhibne olimpijske igre. Se bo kot nekateri tekači in tekačice - na tem mestu častna omemba Saša Grajfa in Anamarije Lampič - preizkusil v biatlonu? Hja, to je vprašanje, ki buri duhove na Norveškem. A čeprav je Klaebo znan po tem, da išče nove izzive in da obožuje kolesarstvo, je že dejal, da preveč uživa v teku in taktiki, da bi tvegal še s puško.
A saj si prihodnost že gradi. Po zgodovinski sezoni bo verjetno namenil več časa zasebnemu življenju. Z zaročenko Pernille načrtujeta poroko, ki bo verjetno sledila poleti. Tako se bosta drug drugemu oddolžila za izgubljeni skupni čas, saj je priprava na olimpijske igre zahtevala brutalno odrekanje. Pernille je namreč znana po tem, da med tekmovalno sezono upošteva izjemno stroge samoizolacijske ukrepe, da Johannesu ne bi prenesla kakšnega virusa, ki bi mu uničil sezono. In Klaebo že zdaj načrtuje pot po karieri. Njegov YouTube kanal in lastna blagovna znamka oblačil sta poleg bogatih sponzorskih pogodb v letu 2026 dosegla rekordne vrednosti. Njegovo premoženje so že pred pisanjem zgodovine v Italiji ocenjevali na šest milijonov evrov. Razmišlja o širitvi svojega podjetja, tudi o lastni tekaški akademiji, kjer bi poučeval svojo specifično tehniko teka v klanec.
