Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni: Večina zmotno meni, da je demenca del normalnega staranja

Že več kot desetletje je september mesec, namenjen ozaveščanju o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki ju pogosto še zmeraj spremljajo tišina, strah in predsodki.

Tudi v nedeljo, 21. septembra, si bomo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni nadeli vijolično pentljo, simbol ozaveščanja o demenci.
Tudi v nedeljo, 21. septembra, si bomo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni nadeli vijolično pentljo, simbol ozaveščanja o demenci.
Pošta Slovenije/Arhiv Večera
Datum 21. september 2025 07:25
Čas branja 4 min

Je tisto, ko ne veš: ne kdo si, ne kje si, ne kdo so ljudje okoli tebe, je o demenci, ki jo je tudi sam imel, zapisal pokojni Jaša L. Zlobec. Demografsko staranje prebivalstva predstavlja globalni pojav, ki odraža dosežke sodobne medicine in javnozdravstvenih ukrepov v preteklem stoletju. Posledično se povečuje delež starejših odraslih v svetovni populaciji, pri čemer demenca kljub večji pojavnosti v starosti ne sodi med fiziološke procese staranja oziroma ni del normalnega staranja. Gre za nevrodegenerativni sindrom, za katerega je značilen postopni upad kognitivnih funkcij - spomina, mišljenja, presoje in drugih kognitivnih funkcij - ter posledično zmanjšana funkcionalna samostojnost v vsakdanjem življenju. Po podatkih Mednarodne organizacije za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer's Disease International - ADI) skoraj 62 odstotkov zdravstvenih delavcev po svetu zmotno meni, da je demenca del normalnega staranja, čeprav se pogosto pojavi v poznejših letih. V zadnjih letih epidemiološki podatki kažejo, da se primeri demence vse pogosteje pojavljajo tudi pri osebah, mlajših od 65 let. V resnici gre za resen nevrološki izziv: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) napoveduje, da se bo na svetovni ravni število oseb z demenco do leta 2050 povečalo na približno 139 milijonov, pri čemer se v povprečju na vsake tri sekunde pojavi nov primer. Kljub temu približno tri četrtine bolnikov z demenco ne prejme pravočasne diagnoze - niti ustrezne obravnave. Ti podatki jasno poudarjajo nujnost vzpostavitve demenci prijaznih skupnosti, ki omogočajo inkluzijo, podporo in kakovostno obravnavo oseb z demenco ter njihovih svojcev (WHO), pri čemer pomembno vlogo igra tudi vsakoletno ozaveščanje javnosti o tej bolezni.

Profimedia

Tako si vsako leto, 21. septembra, ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni simbolično nadenemo vijolično pentljo, ki opozarja na pomen ozaveščanja o bolezni. Alzheimerjeva bolezen je eden najpogostejših vzrokov za demenco in predstavlja približno 60 do 70 odstotkov vseh primerov (WHO). Začne se tiho, z drobnimi pozabljivostmi. Najprej izginejo imena, pomembni datumi, potem še pot do domače trgovine ali obraz dolgoletnega soseda, s katerim se je človek pogovarjal desetletja.

"Sestra mi ponudi kavo in se ravno nameni v kuhinjo, ko v sobo vstopi deklica. 'Kdo pa je ta punčka?' vprašam. Vidim jo prvič, čeprav se mi obrazek zdi znan. Joj, tako sem pozabljiva, da se moram sama sebi nasmejati. Tudi deklica se nasmehne in me objame," - v zgodbah o življenju z demenco v knjigi Kje so moji ključi.

Takšne zgodbe so zelo pogoste in povsem resnične, zato je ozaveščanje ključno. Na svetovni ravni pri tem pomembno vlogo igra ADI, katerega poslanstvo je izboljšati kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev, zmanjševati stigmo, spodbujati raziskave, ozaveščanje ter zagotavljati podporo po vsem svetu. Na pobudo ADI številna združenja po svetu organizirajo sprehode za spomin, aktivnosti za ozaveščanje in kampanje, s katerimi opozarjajo na posameznike in njihove svojce, ki se soočajo z izzivi, ki jih prinese Alzheimerjeva bolezen ali druge vrste demence. Letošnje ozaveščanje, s sloganom #VprašajODemenci #VprašajOAlzheimerju, še posebej poudarja pomen odprte komunikacije, zgodnjega prepoznavanja simptomov ter iskanja ustrezne podpore za osebe z demenco in njihove svojce.

V Zavodu Aloja izvajamo javno verificiran program Svetovanje in podpora pri demenci - DeCo, ki ga financira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in sofinancirajo občine podravske statistične regije, v katerih program izvajamo. Program nudi informiranje, svetovanje in podporo osebam, ki se soočajo z demenco in/ali skrbijo za osebe z demenco. V programu uporabnikom pomagamo prepoznati/aktivirati obstoječe vire moči, ustvariti/poiskati nove in preučiti njihovo dostopnost za lažje organiziranje vsakodnevnega življenja. V vire podpore program vključuje tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo s starejšimi in/ali z demenco.

Ena izmed aktivnosti v okviru programa je tudi Umovadba za urjenje možganov, ki jo v sodelovanju z Mariborsko knjižnico izvajamo enkrat tedensko (ob sredah ob 10.30) v knjižnici Nova vas. Z ustreznim strokovnim vodenjem in uporabo didaktičnih pripomočkov krepimo in vzdržujemo kognitivne sposobnosti, kot so spomin, pozornost, mišljenje, jezikovne spretnosti in izvršilne funkcije, hkrati pa spodbujamo tudi socialno vključenost starejših odraslih. Program je leta 2024 Združenje splošnih knjižnic Slovenije nagradilo kot najboljši projekt na področju storitev za uporabnike. Z aktivnostjo po poletnih počitnicah nadaljujemo 1. oktobra.

- Veronika Gorišek, mag. soc. geront., strokovna vodja programa Svetovanje in podpora pri demenci - DeCo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
29 glasov
Prav dobro.
2%
10 glasov
Dobro.
9%
56 glasov
Zadostno.
23%
147 glasov
Nezadostno.
37%
238 glasov
Ne zanima me ...
26%
170 glasov
Skupaj glasov: 650